Navadna bakterijska pegavost fižola

Xanthomonas axonopodis pv. phaseoli (Smith 1897) Vauterin et al., Xanthomonas fuscans subsp. fuscans Schaas et al.

Janja Lamovšek, januar 2020

Navadna bakterijska pegavost fižola je ena gospodarsko najbolj pomembnih bolezni fižola po skoraj vsem svetu. Bolezen prizadene predvsem liste ter stroke gostiteljskih rastlin. Na resnost bolezni in velikost izgube pridelka vplivata predvsem toplota in vlaga ter stopnja okuženosti semena. Bakterijski povzročitelji bolezni se dobro prenašajo s semenom in imajo izjemno dolgo življenjsko dobo tudi v suhem semenu. V Sloveniji se bolezen pojavlja pogosto, v glavnem na posevkih jedilnega fižola.

V EU so bakterije Xanthomonas v pridelavi semenskega materiala nadzorovane, da se zagotavlja odsotnost bakterij na semenu in s tem povezano širjenje bolezni (po Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019, Priloga IV, del E). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani storitev UVHVVR: “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« . (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/)

Preglednica: Seznam NNŠO in zadevnih gostiteljskih rastlin

NAVADNA BAKTERIJSKA PEGAVOST FIŽOLA

Bolezenska znamenja se sprva pojavijo kot vodeni madeži (slika 1), ki se širijo in sčasoma postanejo nekrotični (slika 2).  Nekrotične lezije običajno obdaja tanek rob živo rumene barve. Madeži se z napredovanjem bolezni večajo in tvorijo temnorjave lise oziroma nekroze, kar daj listom »ožgan« videz  (slika 3). Ob močni okužbi lahko rastlina izgubi veliko listov, kar vodi v slabšo produktivnost rastline , v redkih primerih tudi propade. Na strokih bolezen prepoznamo po temnih rdečerjavih okroglih lezijah, ki so rahlo ugreznjene. Ob močnejših okužbah se celoten strok zgrbanči in odpade. Bakterijski izloček se običajno pojavi na steblu ali na strokih v obliki rumene sluzi polne bakterij. Na zrnih fižola okužbo prepoznamo po madežih, ki se razprostirajo po celotni površini semenske ovojnice. Močnejše okužbe vodijo v zgrbančenje zrnja in takšna semena imajo slabšo kaljivost. Odsotnost bolezenskih znamenj na semenu ni znak odsotnosti patogenov.

Bolezenska znamenja navadne bakterijske pegavosti fižola so podobna znamenjem okužbe fižola z bakterijama Pseudomonas savastanoi pv. phaseolicola (mastna fižolova pegavost) in Pseudomonas syringae pv. syringae (rjava pegavost fižola). Zanesljiva ločitev med temi patogeni je možna samo z laboratorijskimi testi.

Slika 1: Vodeni madeži na spodnji strani listov so eno od bolezenskih znamenj navadne bakterijske pegavosti fižola (foto: arhiv KIS).

Slika 1 Navadna bakterijska pegavost

Slika 2: Tanek rumen rob okoli nekrotičnega madeža na okuženih listih je značilen za navadno pegavost fižola (foto: arhiv KIS).

Slika 2 Navadna bakterijska pegavost

Bolezen se prenaša s semenom. Bakterije se nahajajo na zunanji in notranji površini semenskega ovoja, ter na površini kalčka. Bolezenska znamenja na semenu niso nujno prisotna, saj se deformacije (zgubanost in obarvanost) pojavijo le ob močnejših okužbah. Ena od značilnosti povzročiteljev navadne pegavosti je izjemna sposobnost preživetja v semenu. Takoj po vzklitju okuženih semen se pričnejo patogeni razmnoževati in pojavijo se prvi vodeni madeži na listih. Takšne sadike postanejo pomemben sekundarni vir okužb za druge rastline v posevku (mehansko, z dežjem, vetrom, žuželkami). Velikokrat so ti patogeni prisotni na površini rastlin, kjer pa ne povzročajo bolezni. Ob primernih vremenskih pogojih se prično bakterije razmnoževati in ob dosegu primerne gostote pričnejo povzročati bolezenska znamenja. Hitrost razmnoževanja je močno odvisna od temperature (28 – 32 °C) ter relativne zračne vlage (> 80 %). Rumenkast izloček poln bakterij, ki se pojavi na listih, služi kot vir okužb in raznos po posevku. Kadar pogoji niso ugodni, se patogeni zadržujejo na površini rastlin, od koder se prenašajo na druge rastline brez pojava bolezni. Tak posevek je videti zdrav, a nosi potencial za razvoj epidemije. Značilnost navadne bakterijske pegavosti je hitro širjenje po posevku.

Slika 3: Ožgani listi, sušenje listov in pegavost na strokih fižola na njivi z visoko pojavnostjo navadne pegavosti (foto: arhiv KIS).

Slika 3 Navadna bakterijska pegavost

Preventivni ukrepi

Najučinkovitejši preventivni ukrep je setev zdravega, certificiranega semenskega materiala. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 (Priloga IV, del E) določa ukrepe za preprečevanje navzočnosti povzročiteljev navadne bakterijske pegavosti na semenih fižola (Phaseolus vulgaris):

  1. Semena izvirajo z neokuženih območij, ali
  2. posevek, iz katerega je bilo pridobljeno seme, je bil v rastni sezoni ob ustreznem času vizualno pregledan, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so patogeni odsotni, ali
  3. v reprezentativnem vzorcu semen je bila laboratorijsko potrjena odsotnost Xanthomonas axonopodis pv. phaseoli (Smith) Vauterin et al. ali fuscans subsp. fuscans Schaas et al.

Ostali ukrepi:

  • Kolobarjenje (vsaj 3-letno),
  • obolele rastline odstranimo iz posevka in jih sežgemo,
  • odstranjevanje plevelov, ki predstavljajo rezervoar za patogene,
  • globoko zaoravanje plevelov (najmanj 15 cm),
  • preprečujemo mehanske poškodbe rastlin (strojno in ročno delo ne delamo med večjo omočenostjo listov),
  • skrbimo za dobro higieno strojev in opreme.

Kemično zatiranje

Registriranih pripravkov za obvladovanje navadne bakterijske pegavosti fižola ni. Deloma so bakrovi pripravki učinkoviti takoj ob pojavu prvih peg na površini rastlin.

Lamovšek J. 2017. Priporočila za obvladovanje navadne bakterijske pegavosti fižola (Xanthomonas campestris pv. phaseoli). Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije: 5 str. https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/UVHVVR/Zdravje-rastlin/Skodljivi-organizmi-rastlin/Navadna-bakterijska-pegavost-fizola/priporocila_2017.pdf

Maček J. 1989. Posebna fitopatologija, patologija vrtnin. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana: 145-146

Saettler A.W. 2005. Common bacterial blight. V: Compendium of Bean Diseases. Schwartz H.F., Steadman J.R., Hall R., Forster R.L. (ur.), 2. Izdaja. APS Press, Minnesota, ZDA: 47-48