Navadna pršica

Tetranychus urticae (KOCH)

Matic Novljan; september 2016

Navadna pršica (Tetrancyhus urticae KOCH) je predstavnik družine pršic prelk (Tetranychidae), med katere uvrščamo več kot 1200 različnih vrst iz 71 rodov. Škodljivca poznamo pod več imeni: hmeljev rdeči pajek, hmeljeva pršica, lipova pršica prelka, fižolova pršica. Je ena najbolj razširjenih vrst pršic, ki je izrazit polifag. Pojavlja se na praktično vsem jagodičju in tudi mnogih drugih rastlinskih vrstah. Največjo škodo povzročajo pri pridelavi sadja in zelenjave v zavarovanih prostorih in pod mrežo.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani storitev UVHVVR: “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/)

Preglednica: Seznam NNŠO in zadevnih gostiteljskih rastlin

NAVADNA PRŠICA

Značilnost družine pršic prelk je, da zelene dele gostiteljske rastline zapredejo v tanko pajčevino in jih izsesavajo. Prva znamenja napada se kažejo kot zelo drobne razbarvane pikice na listni ploskvi spodnjih listov. Pršice vbadajo liste in srkajo rastlinske sokove na spodnji strani listov, kar povzroči točkovno razbarvanje. S časom listi zgubijo zeleno bravo in se obarvajo nekoliko rumenkasto ali sivkasto, odvisno od osnovne barve rastline. Zaradi zmanjšanja fotosintetske aktivnosti je prirast rastlin zelo upočasnjen ali celo ustavljen. Ker so pršice izrazito termofilni organizmi, lahko  prerazmnožitev in s tem nastanek gospodarske škode zaradi navadne pršice pričakujemo predvsem v vročih ter sušnih letih. V primeru zelo močnega napada so lahko celotne rastline zapredene v debelo plast pajčevine, zaradi česar rastline hirajo in odmrejo.

Slika 1: Močno napadena rastlina jagode, vidni zapredki na listu (foto: arhiv KIS)

Navadna pršica slika 1

Slika 1: Razbarvanje listov zaradi napada navadne pršice na fižolu (foto: arhiv KIS)

Navadna pršica fižol slika 1

Pršice prelke uvrščamo med pajkovce, saj imajo štiri pare nog in deljeno telo prekrito s kratkimi dlačicami. V poletnem času je telo zeleno rumene barve z dvema značilnima pegama na hrbtu. Odrasla navadna pršica je velika približno 0,6 mm. Samice navadno živijo le en mesec in v tem času odložijo tudi do 100 jajčec. Razvoj poteka preko petih razvojnih stopenj: jajčece, ličinka, 2 stopnji nimfe in odrasla pršica. V vročem vremenu traja razvojni krog zgolj en teden in tako lahko pršica razvije tudi do 20 generacij letno. Prisotne so praktično vse leto, razmnožujejo se od zgodnje pomladi do pozne jeseni, največ škode pa povzroča v poletnih mesecih. Na večje razdalje se širijo z vetrom, orodjem, na živalih in ljudeh, zato tudi novi nasadi niso varni pred napadom. Zimska oblika pršice je rdečkaste barve in prezimi pod listjem v zemlji, pri koreninskem vratu.

Slika 2: Kolonija navadne pršice in jajčeca pod povečavo (foto: arhiv KIS)

Navadna pršica slika 2

Nekemično

Populacija pršic prelk se odziva na spremembe vremena, ohladitve močno upočasnijo njihov razvoj, zato običajno ne povzročajo večje škode. . Z ukrepi, ki posnemajo naravne pojave, lahko učinkovito zmanjšamo številčnost pršic prelk. Z močnim vodnim curkom oziroma z namakanjem z razpršilci lahko z rastlin speremo pršice. Vzporedno s pršicami prelkami, naraste tudi populacija plenilskih pršic, predvsem iz družine Phytoseiidae, ki se hranijo z rastlinojedimi pršicami in jajčeci različnih žuželk. V prvi vrsti morajo biti ukrepi namenjeni ohranjanju zadostne številčnosti njihove populacije, ki omogoča vzpostavitev naravnega ravnovesja in preprečuje prerazmnožitev škodljivih pršic. Koristne plenilske pršice so namreč zelo občutljive na insekticide in akaricide, zato lahko z njihovo pretirano in nesmotrno rabo negativno vplivamo na njihovo število in s tem izničimo njihovo vlogo pri biotičnem zatiranju škodljivca.

Kemično

Pred doseganjem praga škodljivosti kemično zatiranje pršic prelk ni priporočljivo, saj so sredstva s katerimi se zatira pršice škodljiva tudi za koristne, plenilske pršice, poleg tega pa pršice zaradi hitrega razmnoževalnega cikla, hitro razvijejo odpornost na aktivne snovi. Pragovi škodljivosti za kemično zatiranje pršic znašajo: od dve do pet pršic / list (spomladi) in pet do deset pršic / list (poleti in jeseni).V primeru močnejšega napada pršic in izvedbi kemičnega zatiranja, je pri slednjem zelo pomembna pravilna izbira sredstva glede na način delovanja posameznih aktivnih snovi. Poznamo sredstva, ki zatirajo le odrasle pršice in sredstva, ki zatirajo pršice v različnih razvojnih stopnjah ter tudi njihova jajčeca. Zaviralno na razvoj pršic deluje tudi elementarno žveplo, s katerim se v nasadih dognojuje jagodičje in vsa sredstva na osnovi žvepla s katerimi se nasade jagodičja varuje pred različnimi glivičnimi obolenji.

Gratwick M. 1992. Crop pests in the UK. Collected edition of MAFF leaflets. London. Chapman and Hall: 490 str

Ferrari M., Marcon E., Menta A. 1992. Fitopatologia ed entomologia agraria. Bologna. Edagricole – edizioni calderini: 746 str

Compendium of strawberry disease. second edition. 1998. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 98 str.

Baker W. E. in Wharton G.W. 1958. An introduction to acarology. New York. The Macmillan company: 465 str

Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičevja. Ljubljana: Kmečki glas: 97 str

Lambert L, Laplante G. H., Carisse O., Vincent C. 2013. Diseases, pests and beneficial organisms of Strawberry,raspberry and Blueberry. Centre de reference en agriculture et agroalimentaire du Quebec: 343. Str

Compendium of Raspberry and Blackberry diseases and insects. 1991. The American phytopathological society, St. Paul, Minnesota: 100 str.

Fito info – Cirsium. Šifrant imen organizmov. (vgust 2016)

   http://www.fito-info.si/APL/Sist/SifrantOrg.htm