Tetranychus urticae (Koch)
Navadna pršica
Kazalo: Navadna pršica
Matic Novljan in Igor Nekrep; marec 2023
Uvod
Navadna pršica (Tetranychus urticae Koch) je predstavnik družine pršic prelk (Tetranychidae), med katere uvrščamo več kot 1300 različnih vrst iz 81 rodov. Škodljivca poznamo pod več slovenskimi imeni: hmeljev rdeči pajek, hmeljeva pršica, lipova pršica prelka, fižolova pršica. Je ena najbolj razširjenih vrst pršic, ki je izrazit polifag. Pojavlja se na številnih gojenih rastlinah: paradižniku, jajčevcih, krompirju, kumarah, bučah, poljščinah, trti ter mnogih grmovnih/drevesnih rastlinah kot tudi na jagodičju in okrasnih rastlinah. Pršice največjo škodo povzročajo pri pridelavi sadja in zelenjave v zavarovanih prostorih in pod mrežo. Prerazmnožitev pršic in s tem nastanek gospodarske škode lahko pričakujemo zlasti v vročih in sušnih letih.
Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, Priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani storitev UVHVVR: “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/)
Preglednica: Seznam NNŠO in zadevnih gostiteljskih rastlin
Poškodbe
Značilnost družine pršic prelk je, da zelene dele gostiteljske rastline zapredejo v tanko pajčevino in jih izsesavajo. Prva znamenja napada se kažejo kot zelo drobne razbarvane pikice na listni ploskvi spodnjih listov. Pršice vbadajo liste in srkajo rastlinske sokove na spodnji strani listov, kar povzroči točkovno razbarvanje. S časom listi izgubijo zeleno barvo in bledijo, so rumenkastih, sivkastih ali bronastih odtenkov, odvisno od osnovne barve rastline. Zaradi zmanjšanja fotosintetske aktivnosti je prirast rastlin zelo upočasnjen ali celo ustavljen. Poškodovani listi pogosto tudi odpadejo. V primeru zelo močnega napada so lahko celotne rastline zapredene v debelo plast pajčevine, zaradi česar rastline hirajo in odmrejo. Ob močnem napadu pršice povzročajo tudi poškodbe na plodovih, kot na primer pri paradižniku, kjer povzročajo na površini plodov t.i. zlate madeže (gold fleck).
Slika 1: Močno napadena rastlina jagode, vidni zapredki na listu (foto: arhiv KIS)
Slika 2: Razbarvanje listov zaradi napada navadne pršice na fižolu (foto: arhiv KIS)
Opis in bionomija
Pršice prelke uvrščamo med pajkovce, saj imajo štiri pare nog in deljeno telo prekrito s kratkimi dlačicami. V poletnem času je telo zeleno rumene barve z dvema značilnima pegama na hrbtu. Odrasla navadna pršica je dolga približno 0,4-0,6 mm. Samice navadno živijo le en mesec in v tem času posamezna samica odloži tudi do 100 jajčec. Razvoj poteka preko petih razvojnih stopenj: jajčece, ličinka, 2 stopnji nimfe in odrasla pršica. V vročem vremenu traja razvojni krog zgolj en teden in pršica lahko razvije tudi do 20 generacij letno. Prisotne so praktično vse leto, razmnožujejo se od zgodnje pomladi do pozne jeseni, največ škode pa povzročajo v poletnih mesecih. Odrasle pršice, razen prezimitvenih stadijev, živijo okoli 30 dni. Več avtorjev je ugotovilo, da je vrsta podvržena reproduktivni diapavzi, ki jo povzročijo krajšanje dneva (kritična dolžina noči je 10,5 h) in znižanje temperature (15 °C). Na večje razdalje se širijo z vetrom, orodjem, na živalih in ljudeh, zato tudi novi nasadi niso varni pred napadom. Zimska oblika pršice je rdečkaste barve in prezimi pod listjem v zemlji, pri koreninskem vratu.
Slika 3: Kolonija navadne pršice in jajčeca pod povečavo (foto: arhiv KIS)
Zatiranje
Nekemično
Med nekemične ukrepe uvrščamo različne agrotehnične in tehnološke ukrepe, ki zmanjšujejo populacije pršic. Pomembna je uravnotežena prehrana rastlin, preprečevanje vodnega stresa, ustrezna rez in povečanje zračnosti v zavarovanih prostorih. Pomembno je tudi redno odstranjevanje močno okuženih rastlin, rastlinskih ostankov, predvsem pa širokolistnih plevelov, saj služijo kot nadomestni gostitelji pršic. Populacijska dinamika pršic je zelo odvisna od vremenskih razmer. Vroče, suho vreme izredno pospeši razvoj pršič, med tem ko ga ohladitve zavirajo. Močni nalivi sperejo pršice z listov, kar pripomore k manjši populaciji. V rastlinjakih lahko z ukrepi, ki posnemajo naravne pojave, zmanjšamo številčnost pršic. Z močnim vodnim curkom oziroma z namakanjem z razpršilci lahko z rastlin speremo pršice. Ob tem se v rastlinjakih znižuje tudi temperatura in zvišuje relativna zračna vlaga, s čemer se razvojni cikel nekoliko upočasni.
Biotično zatiranje
Vzporedno se s pršicami prelkami poveča tudi populacija plenilskih pršic, predvsem iz družine Phytoseiidae (npr. Phytoseiulus persimilis, Euseius stipulatus, Typhlodromus sp., Neoseiulus sp., Amblyseius sp.), ki se hranijo z rastlinojedimi pršicami in jajčeci različnih žuželk. Z njihovim načrtnim vnosom lahko škodljivca zatiramo na biotičen način. V prvi vrsti morajo biti ukrepi namenjeni ohranjanju zadostne številčnosti populacije plenilskih pršic, ki omogoča vzpostavitev naravnega ravnovesja in preprečuje prerazmnožitev škodljivih pršic. Vnos plenilskih pršic je običajno potrebno izvesti kmalu po cvetenju, sicer pa je pomembno natančno spremljanje razmerja številčnosti pršic prelk in plenilskih pršic ter pravočasno ukrepanje, dokler je populacija škodljivca še relativno majhna. Koristne plenilske pršice so zelo občutljive na insekticide in akaricide, zato lahko z njihovo pretirano in nesmotrno rabo negativno vplivamo na njihovo število in s tem izničimo njihovo vlogo pri biotičnem zatiranju škodljivca. Proti pršicam delujejo tudi nekatere vrste entomopatogenih gliv, tako je na primer za zatiranje navadne pršice v Sloveniji registriran pripravek na osnovi glive Beauveria bassiana.
Kemično
Pred doseganjem praga škodljivosti kemično zatiranje pršic prelk ni priporočljivo, saj so sredstva, s katerimi se zatira pršice, škodljiva tudi za koristne (plenilske) pršice. Poleg tega pršice zaradi hitrega razmnoževalnega cikla hitro razvijejo odpornost proti aktivnim snovem, zato je pri uporabi akaricidov nujno upoštevati načela antirezistenčne strategije. Pragovi škodljivosti za kemično zatiranje pršic znašajo: od dve do pet pršic / list (spomladi) in pet do deset pršic / list (poleti in jeseni). V primeru močnejšega napada pršic in izvedbi kemičnega zatiranja je pri slednjem zelo pomembna pravilna izbira sredstva glede na način delovanja posameznih aktivnih snovi. Poznamo sredstva, ki zatirajo le odrasle pršice, in sredstva, ki zatirajo pršice v različnih razvojnih stopnjah ter tudi njihova jajčeca. Zaviralno na razvoj pršic deluje tudi elementarno žveplo in vsa sredstva na osnovi močljivega žvepla, ki so v uporabi za varstvo pred povzročitelji glivičnih bolezni.
Viri
Attia S., Grissa K. L., Lognay G., Bitume E., Hance T., Mailleux A. C. 2013. A review of the major biological approaches to control the worldwide pest Tetranychus urticae (Acari: Tetranychidae) with special reference to natural pesticides. Journal of Pest Science, 86: 361-386
Baker W. E. in Wharton G.W. 1958. An introduction to acarology. New York. The Macmillan company: 465 str
Bostanian N. J., Trudeau M., Lasnier J. 2003. Management of the two-spotted spider mite, Tetranychus urticae [Acari: Tetranychidae] in eggplant fields. Phytoprotection, 84(1): 1-8
Compendium of strawberry disease. second edition. 1998. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 98 str.
Compendium of Raspberry and Blackberry diseases and insects. 1991. The American phytopathological society, St. Paul, Minnesota: 100 str.
Fasulo T. R., Denmark H. A. 2009. Featured Creatures: Twospotted spider mite (Tetranychus urticae). University of Florida/Institute of Food and Agricultural Sciences https://edis.ifas.ufl.edu/publication/IN307 (Dostop: 19.1.2023)
Ferrari M., Marcon E., Menta A. 1992. Fitopatologia ed entomologia agraria. Bologna. Edagricole – edizioni calderini: 746 str
Gratwick M. 1992. Crop pests in the UK. Collected edition of MAFF leaflets. London. Chapman and Hall: 490 str
Grbić M., Van Leeuwen T., Clark R. M., Rombauts S., Rouzé P. in sod. 2011. The genome of Tetranychus urticae reveals herbivorous pest adaptations. Nature, 479(7374): 487-92
Jakubowska M., Dobosz R., Zawada D., Kowalska J. 2022. A review of crop protection methods against the twospotted spider mite—Tetranychus urticae Koch (Acari: Tetranychidae)—with special reference to alternative methods. Agriculture, 12(7): 898
Khanamani M., Fathipour Y., Hajiqanbar H. 2013. Population growth response of Tetranychus urticae to eggplant quality: application of female age-specific and age-stage, two-sex life tables. International Journal of Acarology, 39(8): 638-648
Kumral N. A., Kovanci B. 2006. Seasonal population dynamics of the two-spotted spider mite, Tetranychus urticae Koch (Acari: Tetranychidae) under acaricide constraint on eggplant in Bursa province (Turkey). Acarologia, 45(4): 295-301
Lambert L, Laplante G. H., Carisse O., Vincent C. 2013. Diseases, pests and beneficial organisms of Strawberry,raspberry and Blueberry. Centre de reference en agriculture et agroalimentaire du Quebec: 343. Str
Meck E. D., Kennedy G. G., Walgenbach J. F. 2013. Effect of Tetranychus urticae (Acari: Tetranychidae) on yield, quality, and economics of tomato production. Crop Protection, 52: 84-90
Migeon A., Dorkeld F. 2023. Spider Mites Web: a comprehensive database for the Tetranychidae. https://www1.montpellier.inra.fr/CBGP/spmweb (Dostop: 19.1.2023)
Prirodoslovni muzej Slovenije. 2023. Imenik slovenskih imen nevretenčarjev. http://anthrenus.pms-lj.si/imenik/imenik.php (Dostop: 19.1.2023)
Shukla A. 2021. Mites. V: Polyphagous pests of crops. Omkar (ur.), Singapore, Springer: 409-455
van, den Boom C. E. M., Van Beek T. A., Dicke M. 2003. Differences among plant species in acceptance by the spider mite Tetranychus urticae Koch. Journal of Applied Entomology, 127(3): 177-183
Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičevja. Ljubljana: Kmečki glas: 97 str
Webspinning Spider Mites 2023. UC IPM https://ipm.ucanr.edu/agriculture/eggplant/webspinning-spider-mites/ (Dostop: 9.3.2023)
Ximénez-Embún M. G., Castañera P., Ortego F. 2017. Drought stress in tomato increases the performance of adapted and non-adapted strains of Tetranychus urticae. Journal of insect physiology, 96: 73-81