Navadna sadna gniloba

Monilinia fructigena (Aderh. & Ruhland) Honey

Primož Žigon; oktober 2019

Navadna sadna gniloba pogosto okužuje plodove v času dozorevanja in zorenja. Bolezen se pojavlja na pečkatih in koščičastih sadnih vrstah. Gliva je izrazit parazit ran, zato je pojavnost bolezni pogojena z deležem poškodovanih plodov. Mokro vreme pospešuje razvoj bolezni. Sadna gniloba se z okuženih plodov lahko širi tudi po obiranju in je glavni povzročitelj propadanja plodov v skladišču.

Gliva prodira v notranjost plodov na mestih poškodb povrhnjice, kjer ti pričnejo gniti. Gniloba se v krogu hitro širi navzven, dokler celoten plod ne porjavi in postane kašast. Na površini plodu se pojavijo belkaste bradavice, ki so razvrščene v koncentričnih krogih. V skladišču se plodovi okužijo ob drgnjenju z okuženo povrhnjico. Bolezen se tako ob stiku z okuženimi plodovi naglo širi na okoliške plodove, ki postajajo rjavkaste barve, gnijejo in lahko na koncu povsem počrnijo.

Slika 1: Navadna sadna gniloba v nasadu (foto: arhiv KIS)

Sadna gniloba v nasadu

Slika 2: Navadna sadna gniloba na hruški (foto: arhiv KIS)

Sadna gniloba hruška

Slika 3: Navadna sadna gniloba v skladišču (foto: arhiv KIS)

Sadna gniloba v skladišču

Glavni vir okužb v nasadu predstavljajo posušeni okuženi plodovi iz preteklega leta, ki ostajajo na drevesih – t.i sadne mumije. Gliva v njih prezimi kot micelij in spomladi ter v poletnem času oblikuje nespolne trose – konidije, ki jih veter, dež ter žuželke prenašajo na ostale plodove. Na njih trosi kalijo in preko ran okužujejo zdravo tkivo. Plodovi hitro zgnijejo, na njihovi povrhnjici pa gliva tvori nove konidje, ki povzročajo sekundarne okužbe.

Slika 4: Posušeni okuženi plodovi iz preteklega leta – t.i sadne mumije predstavljajo glavni vir okužb (foto: arhiv KIS).

Mumije

Preventivni ukrepi

Odstranjevanje sadnih mumij je glavni preventivni ukrep za preprečevanje okužb v naslednjem letu. Mumije običajno iz nasada odstranimo najkasneje v času zimske rezi. Priporočljivo je redno izvajanje redčenja plodov, saj gliva tiste plodove, ki se med seboj dotikajo, veliko hitreje okuži. V največji meri je potrebno preprečevati mehanske poškodbe plodov, ki jih lahko povzročajo škodljivci (različne vrste zavijačev, ptice, ose, sršeni…), vremenski dejavniki (toča, sončni ožigi) in poškodbe zaradi strojev. Pobiramo le zdrave plodove, brez znakov okužb z boleznijo Poškodbe plodov, ki nastanejo ob obiranju v veliki meri vplivajo na pojav skladiščne sadne gnilobe.

Kemično varstvo

Proti navadni sadni gnilobi posredno učinkujejo vsi dotikalni fungicidi, ki jih uporabljamo za varstvo pred jablanovim škrlupom. Za zaključna škropljenja so za varstvo pred skladiščno sadno gnilobo registrirani pripravki na osnovi fluopirama in trifloksistrobina, sicer pa so učinkoviti tudi pripravki na osnovi boskalida, ciprodinila in piraklostrobina, ki jih uporabljamo za zatiranje jablanovega škrlupa in drugih bolezni listov.

Agriculture and Horticulture Development Board. Apple Best Practice Guide, Brown rot (Monilinia fructigena).

https://apples.ahdb.org.uk/brown-rot-additional.asp#link5 (oktober, 2019)

Štampar F., Lešnik M., Veberič R., Solar A., Koron D., Usenik V., Hudina M., Osterc G. 2005. Sadjarstvo. Ljubljana, Kmečki glas: 416 str.