Navadna sadna gniloba

Navadna sadna gniloba pogosto okužuje plodove v času dozorevanja in zorenja. Bolezen se pojavlja na pečkatih in koščičastih sadnih vrstah. Gliva je izrazit parazit ran, zato je pojavnost bolezni pogojena z deležem poškodovanih plodov. Mokro vreme pospešuje razvoj bolezni. Sadna gniloba se z okuženih plodov lahko širi tudi po obiranju in je glavni povzročitelj propadanja plodov v skladišču.

Gliva prodira v notranjost plodov na mestih poškodb povrhnjice, kjer ti pričnejo gniti. Gniloba se v krogu hitro širi navzven, dokler celoten plod ne porjavi in postane kašast. Na površini plodu se pojavijo belkaste bradavice, ki so razvrščene v koncentričnih krogih. V skladišču se plodovi okužijo ob drgnjenju z okuženo povrhnjico. Bolezen se tako ob stiku z okuženimi plodovi naglo širi na okoliške plodove, ki postajajo rjavkaste barve, gnijejo in lahko na koncu povsem počrnijo.

Glavni vir okužb v nasadu predstavljajo posušeni okuženi plodovi iz preteklega leta, ki ostajajo na drevesih – t.i sadne mumije. Gliva v njih prezimi v obliki micelija in spomladi ter v poletnem času oblikuje nespolne trose – konidije, ki jih veter, dež in žuželke prenašajo na ostale plodove. Trosi glive kalijo na površini plodov in preko ran okužujejo zdravo tkivo. Plodovi hitro zgnijejo, na njihovi povrhnjici pa gliva tvori nove konidije, ki povzročajo sekundarne okužbe.

Preventivni ukrepi

Odstranjevanje sadnih mumij je glavni preventivni ukrep za preprečevanje okužb v naslednjem letu. Mumije običajno iz nasada odstranimo najkasneje v času zimske rezi. Priporočljivo je redno izvajanje redčenja plodov, saj gliva tiste plodove, ki se med seboj dotikajo, veliko hitreje okuži. V največji meri je potrebno preprečevati mehanske poškodbe plodov, ki jih lahko povzročajo škodljivci (različne vrste zavijačev, ptice, ose, sršeni…), vremenski dejavniki (toča, sončni ožigi) ipd. Pobiramo le zdrave plodove, brez bolezenskih znamenj. Poškodbe plodov, ki nastanejo ob obiranju v veliki meri vplivajo na pojav skladiščne sadne gnilobe.

Kemično varstvo

Proti navadni sadni gnilobi posredno učinkujejo vsi dotikalni fungicidi, ki jih uporabljamo za varstvo pred jablanovim škrlupom. Za zaključna škropljenja pred obiranjem plodov so na voljo pripravki, ki delujejo proti poznemu škrlupu in drugim skladiščnim boleznim ter delno preprečujejo tudi razvoj sadne gnilobe v skladišču..