Odmiranje malin zaradi koreninske gnilobe

(Phytophthora rubi)

Primož Žigon; december 2016

Predvsem na malinah ter tudi na nekaterih križancih, kot sta na primer “Tajberi” in “Loganberi”, so bile do sedaj zabeležene okužbe z različnimi patogeni iz rodu Phytophthora, med katerimi je najpogostejša vrsta Phytophthora rubi. Gre za talno glivo, ki povzroča propadanje korenin in  je lahko vzrok odmiranja celotnih nasadov. Večje škode se lahko pojavijo predvsem v nižje ležečih nasadih, na težkih, slabo dreniranih tleh. Posamezne sorte malin so na pojav  koreninske gnilobe različno občutljive.

Okužba se kaže v oslabelosti grmov ter slabi rasti dvoletnih rozg, ki imajo drobne plodove in slabše dozorevajo. Rast enoletnih poganjkov je okrnjena, poganjki so tanki in maloštevilni ali pa jih sploh ni. Bolezenska znamenja se pojavljajo skozi celo rastno dobo in so vidna tako na dvoletnih rodnih rozgah, kot tudi na letošnjih poganjkih. Spomladi posamezne rozge slabše odganjajo ali pa sploh ne odženejo. Druge sicer odženejo in celo cvetijo, vendar se stranski poganjki v celoti posušijo še pred ali pa v času obiranja plodov. Pri dnu okuženih rozg (10 do 30 cm od tal) sta skorja in les obarvana rdečkasto-rjavo do temnorjavo. Na enoletnih poganjkih so simptomi najbolj izraziti poleti, ko se listje zvija in rdeči in se pričenja sušiti od robov proti notranjosti, ob listnih žilah. Listi se običajno pričnejo sušiti pri dnu poganjkov, sušenje pa se nato širi navzgor. Ko doseže vrh, se ta zvije navzdol v obliki pastirske palice in celoten poganjek odmre. Okužene poganjke zlahka izpulimo, saj so korenine odmrle, opazimo lahko, da imajo zgolj malo koreninskih laskov ter rjavkasto ali vijoličasto barvo, po čemer jih razlikujemo od zdravih korenin.

Slika 1: Odmiranje malin zaradi koreninske gnilobe (Phytophthora rubi) (foto: Whatcom County Extension, WSU).

Odmiranje malin zaradi koreninske gnilobe (Phytophthora rubi)_1

Slika 2: Znamenja okužbe z vrsto Phytophthora rubi na listih malin (foto: Whatcom County Extension, WSU)

Znamenja okužbe z vrsto Phytophthora  rubi na  listih malin_2

Phytophthora rubi se v obliki micelija ohrani v okuženih delih rastlin in v obliki trajnih trosov (oospor) preživi v zemlji. Oospore, ki se ohranijo v tleh tudi pet let ali več, pri temperaturi 5 do 20 ⁰C kalijo in oblikujejo trosonosce (sporangije) z zoosporami. Te se s pomočjo vode premikajo v tleh in povzročajo okužbe zdravih korenin v okolici. Okužba se najhitreje širi v mokrih, z vodo nasičenih tleh, pri temperaturi tal med 10 in 17 ⁰C. Običajno so optimalni pogoji za širjenje glive prisotni v zgodnje spomladanskem ali pozno jesenskem času.

Preventivni ukrepi

Nasade načrtujemo na dobro odcednih tleh, kjer maline predhodno še niso rastle ali pa je od tega minilo že vsaj deset let. Grme osnujemo na 25 do 30 cm visokih grebenih, s čimer preprečimo zastajanje vode v predelu korenin. Bolezen lahko nehote v zdrave nasade razširimo s kmetijsko mehanizacijo ter z okuženimi sadikami, zato za sajenje izbiramo zgolj certificiran in neoporečen sadilni material. Na zemljiščih, kjer so pogoji za rast manj ugodni in možnost pojava okužb večja, sadimo odpornejše sorte, kot so na primer: “Autumn Bliss”, “Meeker”, “Prelud” in “Karolina”. Večina ostalih sort, med drugim tudi sorta “Willamette”, velja za bolj občutljive na pojav koreninske gnilobe. Če se bolezen v nasadu pojavi, je potrebno okužene grme čim prej izkopati in sežgati.

Kemično zatiranje

Glede na izkušnje iz tujine, imajo v praksi največjo učinkovitost na glivo Phytophthora rubi fungicidi iz skupine fenilamidov (predvsem aktivni snovi benalaksil in metalaksil). S temi  lahko bolezen zatiramo v začetku vegetacije, tako da čim temeljiteje poškropimo osnovo rozg ali zalivamo z 0,2 % koncentracijo sredstva. Tretiranje ponovimo v jesenskem času, pred pričetkom padavin. Pri nas za zatiranje koreninske gnilobe na malinah ni registriranih fungicidov, zato moramo v primeru obsežnejšega propada rastlin nasad izkrčiti in maline na novo posaditi na neokuženo rastišče.

Crvenilo korijena maline. Pinova.
http://pinova.hr/hr_HR/baza-znanja/vocarstvo/zastita-vocnjaka/zastita-maline/bolesti-maline/crvenilo-korijena-maline (avgust 2016)

FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. http://www.fito-info.si (avgust 2016)

Lambert L., Laplante G. H., Carisse O., Vincent C. 2013. Diseases, pests and beneficial organisms of strawberry, of raspberry and blueberry. Quebec.  Ministère de l’agriculture, des pêcheries et de l’alimentation – MAPAQ; St. Paul (Minn.) : distributed outside Canada by The American Phytopathological Society, APS press: 343 str.

Nastić P. Trulež korena – Phytophtora fragariae var. rubi
http://agronomija.rs/2014/trulez-korena-phytophtora-fragariae-var-rubi/ (avgust 2016)

Phytophthora fragariae, Data Sheets on Quarantine Pests. European and Mediterranean Plant Protection Organisation (EPPO).
https://www.eppo.int/QUARANTINE/data_sheets/fungi/PHYTFR_ds.pdf (avgust 2016)

Phytophthora root rot. Fruitdisease, The James Hutton Institute.
http://www.fruitdisease.co.uk/rootrot.asp (avgust 2016)

Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičevja. Ljubljana, ČZP Kmečki glas: 98 str.

WSU Whatcom County Extension. Washington State University.
http://whatcom.wsu.edu/ipm/manual/rasp/phytophthora.html (avgust 2016)