Diaporthe strumella (Fries) Fuckel
Odmiranje vej ribeza
Uvod
Bolezen povzroča askomicetna gliva Diaporthe strumella (Fries) Fuckel (nespolni stadij Phomopsis ribicola (Sacc.) Grove). V severni in zahodni Evropi povzroča pomembne okužbe v intenzivnih nasadih ribeza, kar privede do velikih izgub pridelka. Še posebej so občutljive sorte Ben Avon, Ben Dorain in Ben Tirran. Poročajo celo o primerih, kjer je bilo v enem letu okuženih 80 % rastlin na določenem območju.
Gliva je uvrščena na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO) na razmnoževalnem materialu rastlin Ribes L. (Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve – ničelna toleranca. Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/)
Bolezenska znamenja
V spomladanskem času ali v zgodnjem poletju nekatere veje ne razvijejo listov ali pa so ti manjši. Kasneje opazimo glavni simptom okužbe, ki je venenje listov (slika 1). Listi rumenijo, postanejo rjavi in se na vejah obdržijo razmeroma dolgo.
Na prizadetih vejah je opazno propadanje lesa, ki se predvsem pri tleh in v sredici obarva temno rjavo. Propadanje je mogoče opaziti tudi na koreninah tik pod površjem tal.
Razvoj in širjenje bolezni
Gliva se v nasadih razširja na različne načine. Nespolni in spolni trosi se širijo z razprševanjem dežnih kapelj in verjetno tudi z insekti, medtem ko se spolni trosi (askospore) prenašajo tudi z vetrom. Možne poti okužbe so tudi preko ran na lubju, brazgotin odpadlih listov in cvetov ter preko stika med koreninami. Na vejah, ki so odmrle že pred časom, so včasih vidna črna trosišča, periteciji, ki se najpogosteje nahajajo na lenticelah (slika 2).
Varstvo
Preventivni ukrepi
Pred sajenjem rastline pregledamo za morebitne simptome in zdrave rastline posadimo na primerno mesto, kjer ne bodo v stresu. Pri obiranju plodov pazimo, da rastline čim manj poškodujemo. V primeru pojava bolezni v nasadih skrbno odstranjujemo okužene dele grmov.
Kemično varstvo
Za namensko zatiranje te glive ni registriranih fungicidov. Fungicidi z učinkovinami ciprodinil in fludioksonil, piraklostrobin in boskalid ter miklobutanil, ki se v nekaterih državah uporabljajo v varstvu ribeza, so pokazali in vitro učinkovitost proti tej glivi toda rezultatov praktične uporabe v nasadih ni in tudi najprimernejši čas za nanos ni bil določen.