Oglata listna pegavost jagod

Kazalo: Oglata listna pegavost jagod

Xanthomonas fragariae

Janja Lamovšek; november 2016

Uvod

Bakterija Xanthomonas fragariae povzroča bolezen imenovano oglata listna pegavost na jagodah (Fragaria L.). Bakterija lahko ob primernih vremenskih razmerah močno zmanjša količino pridelka ali celo uniči rastline. Glavni vir okužb so latentno okužene sadike jagod, sekundarno pa lahko bakterijo raznesemo po nasadu tudi z okuženo mehanizacijo in orodjem. Bakterija ima v EU status nadzorovanega nekarantenskega organizma (NNŠO) in je lokalno prisotna po skoraj vseh državah EU. Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance (0 %) so dostopni na spletni strani storitev UVHVVR: “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/).

Preglednica: Seznam NNŠO in zadevnih gostiteljskih rastlin

Bolezenska znamenja

Bolezen se primarno pojavlja na listih, a se lahko razširi tudi na živice, čašne liste ter na plod. Najbolj prepoznavna bolezenska znamenja so oglate pege med listnimi žilami na spodnji strani listov. Sprva so pege majhne, svetlozelene, prosojne in vodenkaste, ter z razmnožitvijo bakterij prepojene z izcedkom. Kasneje se na zgornji strani listov razvijejo večje rdečkastorjave pege, ki jih obdaja rumenkast sij. Na mestu pojava pege se razvije nekroza, tkivo porjavi in se posuši. Posušeno nektrotizirano tkivo je krhko in lomljivo, zato so listi videti razcefrani. Eden od bolezenskih znakov je tudi črno obarvan pecelj. V primeru sistemske okužbe lahko propadejo cele rastline. Bolezenska znamenja so lahko podobna okužbam z glivama Mycosphaerella fragariae in Diplocarpon earliana, ki prav tako povzročata rdečkaste pege in ožige na listih.

Slika 1: Razvoj nekroze na mestu rdečkastorjavih peg na jagodnem listu (foto: arhiv KIS).

Slika 2: Močna okužba z X. fragariae na jagodnem listu (foto: EPPO, U. Mazzucchi).

Razvoj in širjenje bolezni

Spomladanski primarni vir okužb z bakterijo so okužene sadike, sistemsko okužene rastline po prezimovanju, ter odmrli listi. Bakterija je izredno trdoživa; odporna je na sušo, zato preživi na suhih listih in odpadlem listju, ki ostane v tleh. Po razmnožitvi znotraj listnega tkiva se bakterija prične izcejati s spodnjega dela listov v obliki svetlečega izcedka. Ta služi kot sekundarni vir okužb. Prenos bakterije z rastline na rastlino je kapljičen, npr. z dežjem ali namakanjem s pršenjem. Prav tako lahko ljudje z mehanskim obdelovanjem v času rastne sezone (odstranjevanje živic in pletev) in ob spravilu pridelka pripomorejo k razširitvi bakterije po nasadu. Največjo sposobnost okuževanja ima bakterija ob visoki zračni vlagi, hitri rasti rastlin in ob višjih temperaturah (okoli 25 °C).

Varstvo

Preventivni ukrepi

Nakup in sajenje zdravih sadik iz zaupanja vrednega vira;
Sajenje vsaj delno odpornih sort, ker popolnoma odpornih sort še ni na trgu;
Primerna izbira mesta sajenja (lahka, dobro prepustna, zračna tla);
Uravnotežena prehrana rastlin in omejeno gnojenje z dušikom;
Izogibamo se namakanju s pršenjem;
Po spravilu pridelka odstranimo in zažgemo vse ostanke listov in plodov, da preprečimo prezimitev bakterij v tleh.

Kemično zatiranje

Registriranih sredstev za obvladovanje te bolezni ni. Znano je, da ima baker baktericidni učinek, vendar se v Sloveniji uporablja proti boleznim na jagodah. Na jagodah imamo v Sloveniji registrirano sredstvo Cuprablau Z 35 WP za obvladovanje glivičnih bolezni (bela (Mycosphaerella fragariae) in rdeča (Diplocarpon earliana) jagodna listna pegavost), ki deluje tudi proti različnim bakteriozam.

Uporabljeni viri

Brence A. 2002. Jagodni kotiček. SAD, 2: 25

Koron D. 2014. Jagodičje: gnojenje in uporaba. Ljubljana: Kmečki glas. ISBN 978-961-203-429-0

Van der Gaag D.J., Bergsma-Vlami M., Van Vaerenbergh J., Vandroemme J., Maes M. 2013. Pest risk analysis for Xanthomonas fragariae. Netherlands Food and Consumer Product Safety Authority, Utrecht, the Netherlands – Institute for Agricultural and Fisheries Research, Merebeke, Belgija.

EPPO Global Database https://gd.eppo.int/taxon/XANTFR/photos (9.11.2016)