Ogorčice koreninske pegavosti

Pratylenchus spp.

Maja Starovič in Saša Širca, december 2021

Ogorčice rodu Pratylenchus so prisotne po vsem svetu, in sicer tako v območjih tropskega pasu kot tudi v severnejših, zmernejših krajih. Napadajo širok izbor rastlin in povzročajo škodo na samoniklih in gojenih rastlinah. V kmetijstvu povzročijo največ škode na koruzi, korenju, soji, žitih, tobaku, krompirju in sadnih rastlinah. Napadajo tako enokaličnice kot dvokaličnice. Vrste rodu Pratylenchus veljajo za tretje gospodarsko najpomembnejše rastlinsko-parazitske ogorčice v pridelavi poljščin.

Te ogorčice so tipični endoparaziti, ki na koreninah povzročajo temno rjave ali črne poškodbe v obliki peg, katere služijo tudi kot vstopna mesta drugim patogenim organizmom, predvsem glivam in patogenim talnim bakterijam. S tem vplivajo na nižji pridelek in slabšo kvaliteto posevkov, vključno s korenovkami. Zmanjšanje kvalitete pri korenju se kaže v obliki razcepljenega korena, zmanjšane rasti in povečane razrasti stranskih korenin. Nadzemni deli okužene rastline so manj opazni in neznačilni. Največkrat se znamenja napada na nadzemnem delu odražajo s porumenelimi spodnjimi listi in upočasnjeno rastjo, pri večjem napadu prihaja do venenja in tudi odmiranja nadzemnega dela. Na posevku se napad kaže v značilnih zaplatah na zemljišču.

Slika 1: Odrasli osebki in jajčeca ogorčic rodu Pratylenchus spp. (foto: U. Zunke).

Ogorčice Pratylenchus spp_Slika 1

Posamezne vrste Pratylenchus spp. so si morfološko zelo podobne, kar pomeni, da je rod kot tak lahko razpoznaven, identifikacija vrst pa je zelo težavna. Telesna dolžina odraslih osebkov niha med 0,3 in 0,9 mm. Rod Pratylenchus trenutno obsega okoli 70 vrst, od katerih jih je približno tretjina premalo natančno opisanih. Vse Pratylenchus vrste so migratorni endoparaziti, ki po navadi živijo, se prehranjujejo in razmnožujejo na koreninah rastlin. V 10 g korenin so našteli tudi že od 10 do 35 tisoč osebkov Pratylenchus spp. Rastline parazitirajo vsi generacijski stadiji z drugostopenjskimi ličinkami vred. Koreninsko tkivo lahko začasno zapustijo in bivajo prosto v tleh. Samice izlegajo jajčeca v korenine ali v zemljo. Razvoj ene generacije traja po navadi šest do osem tednov, tako da se lahko v eni rastni sezoni zvrsti nekaj generacij Pratylenchus spp.  Izleganje ličink iz jajčec se dogaja že ko temperatura v tleh doseže 3⁰C.

Slika 2: Poškodbe na korenčku zaradi vrste Pratylenchus penetrans (foto: S. Collins).

Ogorčice Pratylenchus spp_Slika 2

Preventivni ukrepi

Kot pri večini talnih škodljivih rastlinsko-parazitskih ogorčicah, predstavljajo ustrezni fitosanitarni ukrepi preprečevanje vnosa in širjenja ogorčic najučinkovitejši način njihovega obvladovanja. Pomembno je saditi potrjeno zdrav rastlinski material, poznati njegov izvor, skrbeti za higieno kmetijskega orodja in mehanizacije (po vsakem delu ga je priporočljivo oprati in razkužiti) ter uporabljati ustrezne substrate. Skrbeti je potrebno za primerno založenost rastlin s hranili in vodo, kar lahko nekoliko omili napad.

Nekemično zatiranje

Pratylenchus spp. ima širok nabor gostiteljev, zato so možnosti kolobarjenja za to vrsto zelo omejene. Uporaba manj občutljivih posevkov in sort ter kolobarjenje z odpornimi posevki ali praha brez plevelnih rastlin lahko zmanjšajo populacijo teh škodljivcev.  Zeleno gnojenje in dodajanje organske mase v tla je tudi koristno. Med odpornejše rastline spadajo oves, ognjič, sudanska trava in krmno proso. Kulture, za katere je znano, da povečujejo število škodljivcev pa so rdeča detelja, rž, čičerika in volčji bob.

Kemično zatiranje

V Sloveniji so registrirani kemični pripravki v zelo omejenem obsegu in je trenutno na voljo samo eno sredstvo na osnovi aktivne snovi dazomet. Uporaba tega sredstva za namene izkoreninjenja je smiselna za manjšo površino,v primeru ko napad z ogorčicami ugotovimo kmalu po vnosu na določeno zemljišče in ko le-te še niso razširjene na večji površini.

Nickle, W. R. (1984). Plant and Insect Nematodes. New York, New York: Marcel Dekker, inc.

Nicol, J., Turner, S., Coyne, D., den Nijs, L., Hockland, S., & Tahna Maafi, Z. (2011). Current nematode threats to world agriculture. V J. J. (eds.), Genomics and Molecular Genetics of Plant-Nematode Interactions (str. 21-43). Ankara: Springer Science+Business Media B.V.

Teklu, M. G., Meressa, B. H., Radtke, E., Been, H. T., & Hallman, J. (2016). Damage thresholds and population dynamics of Pratylenchus penetrans on carrot (Daucus carota L. cv. Nerac) at three different seed densities. European journal of plant pathology, 146, 117-127

Abawi, G. S., & Widmer, T. L. (2000). Impact of soil health management practices on soilborne pathogens, nematodes and root diseases of vegetable crops. Applied soil ecology, 15(1), 37-47.