Ogorčice koreninske pegavosti

Rod Pratylencus obsega okoli 70 vrst ogorčic, ki so prisotne po vsem svetu. So migratorni endoparaziti, ki na koreninah rastlin živijo, se prahranjujejo in se razmonožuejo. Na svoji poti izsesavajo posamezne celice in povzročajo nekrozo tkiva. Ta se navzven kaže kot temnejše lise (»pege«), po katerih je rod dobil tudi ime. Vrste rodu Pratylenchus veljajo za tretje gospodarsko najpomembnejše rastlinsko-parazitske ogorčice v pridelavi poljščin.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« (https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/).

Opis in bionomija

Omenjeni rod je lahko prepoznaven, vrste pa so si med seboj morfološko zelo podobne, zato je njihovo prepoznavanje težavnejše. Odrasli osebki merijo med 0,3 in 0,9 mm. Samice jajčeca izlegajo v korenine, v katerih poteka ves življenski krog. V eni rastni sezoni se lahko zvrsti več generacij, saj traja razvoj ene generacija navadno 6-8 tednov. Izleganje ličink iz jajčec se dogaja že, ko temperatura v tleh doseže 3⁰C.

Znamenja napada

Ogorčice omenjenega rodu so tipični endoparaziti, ki na koreninju povzročajo razne nekroze. Napadajo širok spekter rastlin in imajo pomembno vlogo pri poškodbah gojenih in samoniklih rastlin. Na površini gomoljev krompirja povzročajo nekrotične vdrtine, kar vpliva na kakovost pridelka in ga lahko zmanjša celo do 20 %. Na jagodah so poročali o črni koreninski gnilobi koreninja. Zmanjšanje kvalitete pri korenju se kaže v obliki razcepljenega korena. Te ogorčice so tudi pomembnejši škodljivci paradižnika in fižola.

Omenjene ogorčice so tipični endoparaziti, ki na koreninah povzročajo temno rjave ali črne poškodbe v obliki peg, katere služijo tudi kot vstopna mesta drugim patogenim organizmom, predvsem glivam in patogenim talnim bakterijam. Številni avtorji omenjajo različne Pratylenchus vrste tudi v povezavi z različnimi glivičnimi in bakterijskimi boleznimi rastlin (sinergistično delovanje P.  penetrans z glivo Verticillium dahlie na krompirju, glivo Cylindrocarpon destructans na jagodah, z bakterijo Agrobacterium tumefaciens na malinah).

Pratylenchus penetrans je globalno eden najpomembnejših škodljivcev med ogorčicami, predvsem v pridelavi krompirja in žita. Ostale gostiteljske rastline te vrste so še: jablana, hruška, sliva, češnja, breskev, jagode, čebula, korenje, paradižnik, zelje, grah, navadna ogrščica, bela detelja, rdeča detelja, krmni fižol, zelena, grašica, španski bezeg, glog, vrtnica, tulipan, lilije, hiacinta, narcisa, gladjola, pomladanski žafran, teloh, srobot, kosmulja, robidnica, begonija, krizantema, lucerna, pleveli.

Pratylenchus vulnus je pogost škodljivec tudi na vinski trti.

Preventivni ukrepi

Kot pri večini talnih škodljivih rastlinsko-parazitskih ogorčicah, predstavljajo ustrezni fitosanitarni ukrepi preprečevanje vnosa in širjenja ogorčic najučinkovitejši način njihovega obvladovanja. Pomembno je saditi potrjeno zdrav rastlinski material, poznati njegov izvor, skrbeti za higieno kmetijskega orodja in mehanizacije (po vsakem delu ga je priporočljivo oprati in razkužiti) ter uporabljati ustrezne substrate. Skrbeti je potrebno za primerno založenost rastlin s hranili in vodo, kar lahko nekoliko omili napad.

Nekemično zatiranje

Pratylenchus spp. ima širok nabor gostiteljev, zato so možnosti kolobarjenja za to vrsto zelo omejene. Uporaba manj občutljivih posevkov in sort ter kolobarjenje z odpornimi posevki ali praha brez plevelnih rastlin lahko zmanjšajo populacijo teh škodljivcev.  Zeleno gnojenje in dodajanje organske mase v tla je tudi koristno. Med odpornejše rastline spadajo oves, ognjič, sudanska trava in krmno proso. Kulture, za katere je znano, da povečujejo število škodljivcev pa so rdeča detelja, rž, čičerika in volčji bob.

Kemično zatiranje

V Sloveniji so registrirani kemični pripravki v zelo omejenem obsegu in je trenutno na voljo samo eno sredstvo na osnovi aktivne snovi dazomet. Uporaba tega sredstva za namene izkoreninjenja je smiselna za manjšo površino,v primeru ko napad z ogorčicami ugotovimo kmalu po vnosu na določeno zemljišče in ko le-te še niso razširjene na večji površini.