Ogorčice koreninskih šišk Meloidogyne hapla

Meloidogyne hapla

Maja Starovič in Saša Širca, december 2021

Ogorčice koreninskih šišk uvrščamo v rod Meloidogyne, kamor prištevamo več kot 90 vrst. Hranijo in razmnožujejo se na koreninah rastlin, na katerih posledično povzročajo zadebelitve – šiške. Razširjene so po celem svetu, vendar se najpogosteje  pojavljajo predvsem v zmernejših podnebjih. Povzročijo lahko veliko gospodarsko škodo predvsem pri pridelavi zelenjave v rastlinjakih in na prostem, ter tudi v ekološki pridelavi, kjer lahko prihaja do izgub pridelka od 40 do 80% pri korenčku, solati, čebuli in sladkorni pesi. Vrsta Meloidogyne hapla spada med škodljivce zmernega podnebja, v naših klimatskih pogojih uspešno prezimi na prostem, a lahko se pojavlja tudi v zaprtih prostorih.

Ogorčice vrste M. hapla vplivajo na rast korenin in s tem neposredno na kakovost ter količino pridelka. Obseg škode, ki jo povzročijo je odvisen od gostote začetne populacije in okoljskih pogojev v rastni sezoni. Znamenja, ki se kažejo na nadzemnem delu napadene rastline so neznačilna in spominjajo na znamenja, ki jih na rastlinah povzročajo različni, bodisi biotični ali abiotični dejavniki. Pri napadu korenčka z M. hapla se na sekundarnih koreninah pojavijo majhne šiške. Če se napad pojavi v fazi sadike, lahko korenine korenja postanejo močno zakrnele in razcepljene, ter zato neprimerne za prodajo. Manjši napad se na nadzemnem rastlinskem delu kaže kot zmanjšana rast rastline, močnejši napad pa lahko privede do zastajanja rasti in pojava različnih razbarvanj listov. Zaradi majhne velikosti šišk in navidezne nepoškodovanosti nadzemnega dela rastline je v začetni fazi napad težko odkriti. Same ogorčice so izjemno majhne in vidne le s pomočjo mikroskopa.

Slika 1: Vidna znamenja napada ogorčic koreninskih šišk vrste Meloidogyne hapla na mladi rastlini korenčka (foto: KIS).

Ogorčice M. hapla_Slika 1

Ogorčice vrste M. hapla opravijo svoj življenjski cikel v koreninskem tkivu gostiteljske rastline, na okuženem zemljišču pa prezimijo v obliki jajčec prosto v zemlji tudi daljša obdobja s talno temperaturo pod 0 °C in manj. Ko se spomladanske temperature dovolj dvignejo se iz jajčec pričnejo izlegati ličinke. Pri M. hapla  je izleganje pri temperaturi pod 10°C upočasnjeno in se z višanjem temperature pospeši. Najoptimalnejša temperatura za razvoj te vrste je med 20 in 25 °C, pri višjih temperaturah pa je razvoj ponovno upočasnjen. Prva stopnja ličinke se razvije znotraj jajčeca, ki se izleže iz jajčeca kot druga razvojna stopnja (J2). Poleg samcev, predstavljajo J2 edino mobilno stopnjo, ki se lahko aktivno premika po zemlji. Ko J2 dosežejo korenine gostiteljskih rastlin, vanje vstopijo in si vzpostavijo mesto za hranjenje. Na izbranem mestu tako ostanejo do konca življenja, ki traja, odvisno od temperature, od približno 20 do 55 dni po vstopu v korenino. Njihov razvoj zajema še dve razvojni stopnji ličink J3 in J4, nato se razvijejo v samice ali samce. Samci so ponovno mobilni in lahko zapustijo korenino medtem ko pričnejo samice izlegati jajčeca v želatinasto vrečko, ki se lahko nahaja znotraj ali zunaj korenine. Ogorčice vrste  M. hapla  prezimijo prosto v zemlji v obliki jajčec in ličink J2.

Slika 2: Rastline luštreka (Levisticum officinale) napadene z ogorčicami vrste M. hapla (foto: KIS)

cof

Preventivni ukrepi

Kot pri večini talnih škodljivih rastlinsko-parazitskih ogorčicah, predstavljajo ustrezni fitosanitarni ukrepi preprečevanje vnosa in širjenja ogorčic najučinkovitejši način njihovega obvladovanja. Pomembno je saditi potrjeno zdrav rastlinski material, poznati njegov izvor, skrbeti za higieno kmetijskega orodja in mehanizacije (po vsakem delu ga je priporočljivo oprati in razkužiti) ter uporabljati ustrezne substrate.

Nekemično zatiranje

Eden od načinov zatiranja ogorčic M. hapla je ukrep zemljišča v prahi, kar pomeni, da pred sajenjem posevka gostiteljskih rastlin zemljišče pustimo prazno za eno rastno sezono in ta čas skrbimo za zatiranje plevelnih rastlin, ki služijo kot alternativni gostitelji. Dodatno se lahko populacija ogorčic zmanjša, ko je zemljišče izpostavljeno soncu ali pa s prekrivnimi folijami izvajamo solarizacijo zemljišča. Učinkovit ukrep je tudi sejanje ustreznih pokrovnih posevkov, kot so sudanska trava in ognjič, ki proizvajajo nemato-toksične snovi. Ti posevki tudi izboljšujejo kakovost tal, kar posledično povečuje konkurenco mikrobov v tleh. Učinkovito je tudi kolobarjenje z negostiteljskimi posevki (trave, koruza, ječmen, pšenica, oves, rž), ki zmanjša populacijo ogorčic.

Kemično zatiranje

V Sloveniji so registrirani kemični pripravki v zelo omejenem obsegu in je trenutno na prostem na voljo samo eno sredstvo na osnovi aktivne snovi dazomet. Uporaba tega sredstva za namene izkoreninjenja je smiselna za manjšo površino, v primeru ko napad z ogorčicami ugotovimo kmalu po vnosu na določeno zemljišče in ko le-te še niso razširjene na večji površini.  V zaprtih prostorih je na voljo sredstvo na osnovi aktivne snovi fluopiram, ki ga je smiselno uporabljati pri večji pre-razmnožitvi ogorčic M. hapla, vendar je sredstvo registrirano le za pridelavo plodovk in krompirja.

Nickle, W. R. (1984). Plant and Insect Nematodes. New York, New York: Marcel Dekker, inc.

Wesemael, W. M., Viaene, N., & Moens, M. (2011). Root-knot nematodes (Meloidogyne spp.) in Europe. Nematology, 13(1), 3-16.