Ogorčice koreninskih šišk (Meloidogyne spp.)

Meloidogyne arenaria Chitwood, Meloidogyne hapla Chitwood, Meloidogyne incognita (Kofoid & White) Chitwood , Meloidogyne javanica (Treub) Chitwood

Melita Theuerschuh in Saša Širca; april 2020

Ogorčice koreninskih šišk se hranijo in razmnožujejo na koreninah rastlin, na katerih posledično povzročajo zadebelitve – šiške. Uvrščamo jih v rod Meloidogyne, kamor prištevamo več kot 90 vrst. Razširjene so po celem svetu. V Sloveniji smo do sedaj ugotovili 4 vrste ogorčic koreninskih šišk: Meloidogyne hapla, M. arenaria, M. incognita ter M. luci. Napadajo zelo veliko različnih rastlinskih vrst, od eno- in dvokaličnic, zelnatih in lesnatih rastlin (vinska trta, kivi, idr.). Dve vrsti iz rodu Meloidogyne, M. chitwoodi in M. fallax, sta v državah EU na listi karantenskih škodljivih organizmov, napadata pa tako eno- kot dvokaličnice, še posebno krompir, korenček in paradižnik.

Vrste ogorčic M. arenaria, M. hapla, M. javanica in M. incognita so uvrščene na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Evropsko Unijo (seznam NNŠO in zadevnih gostiteljskih  rastlin v PRILOGI). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani storitev UVHVVR: “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/).

Preglednica: Seznam NNŠO in zadevnih gostiteljskih rastlin

OGORČICE KORENINSKIH ŠIŠK

Odrasla samica ogorčice rodu Meloidogyne je okrogle ali hruškaste oblike, izjema je njen sprednji vratni del, ki je izdolžen.  Samica ostane vse življenje v korenini gostitelja, je mehka in ne oblikuje ciste. Kutikula je rahlo obročasta, na njenem zadnjem delu pa je določen vzorec, ki je pomemben determinacijski znak. Samica meri v dolžino od 0,44 do 1,30 mm, v širino pa od 0,33 do 0,7 mm. Njena življenjska doba traja približno od dva do tri mesece in v temu času izležejo povprečno med 200 in 500 jajčec v posebno želatinasto gmoto.

Ogorčice omenjenega rodu potrebujejo za svoj razvoj  veliko toplote, zato povzročajo največjo škodo predvsem v rastlinjakih. To posebej velja za t.i. tropsko skupino ogorčice rodu Meloidogyne, v katero uvrščamo tudi M. arenaria, M. javanica in M. incognita. Če so zime bolj mile lahko te vrste uspešno prezimijo in se pojavljajo tudi na prostem. Vrsa M. hapla pa spada med škodljivce zmernega pasu in je v Sloveniji precej razširjena na prostem. Razvoj od jajčeca do odraslega osebka traja pri ogorčicah koreninskih šišk od 4 do 5 tednov pri temperaturi nad 23 °C. Prezimijo v obliki jajčec. V eni rastni sezoni imajo te ogorčice lahko tudi do štiri in več generacij.

Slika 1: izolirane samice ogorčic koreninskih šišk (foto: arhiv KIS)

Slika 1_OGORČICE_Meloidogyne

Slika 2: ličinke (obarvane) ogorčic koreninskih šišk v korenini gostiteljske rastline (foto: arhiv KIS)

Slika 2_OGORČICE_Meloidogyne

Med dobre gostitelje ogorčic vrst M. arenaria, M. hapla, M. javanica in M. incognita prištevamo večino gojenih zelenjadnic in poljščin. Poleg teh pa so gostitelji tudi:

M. arenaria in M. incognita: kivi Actinidia deliciosa Liang & Fergusonfiga, Ficus carica L., oljka Olea europaea L., mandljevec Prunus amygladus Batsch, marelica Prunus armeniaca L., češnja Prunus avium L., višnja Prunus cerasus L., sliva in češplja Prunus domestica L., breskev Prunus persica (L.) Batsch, kitajsko-japonska sliva Prunus salicina Lindley

M. hapla: kivi Actinidia deliciosa Liang & Fergusonfiga, kutina Cydonia oblonga Mill., jablana Malus Mill., hruška Pyrus L., jagoda Fragaria L.

M. javanica: kivi Actinidia deliciosa Liang & Fergusonfiga, kutina Cydonia oblonga Mill., jablana Malus Mill., hruška Pyrus L., figa Ficus carica L., oljka Olea europaea L., mandljevec Prunus amygladus Batsch, marelica Prunus armeniaca L., češnja Prunus avium L., višnja Prunus cerasus L., sliva in češplja Prunus domestica L., breskev Prunus persica (L.) Batsch, kitajsko-japonska sliva Prunus salicina Lindley

Ogorčice koreninskih šišk vplivajo na rast korenin in s tem neposredno vplivajo na kakovost in količino pridelka. Znamenja, ki se odražajo na nadzemnih delih napadenih rastlin, so neznačilna in spominjajo na znamenja, ki jih na rastlinah povzročajo različni, bodisi biotični ali abiotični dejavniki. Pogosto so rastline zakrnele, venijo, izgubijo barvo ter dajejo videz venenja. Pri močnem napadu rastline propadejo, najintenzivnejše propadanje se kaže v fazi oblikovanja plodov ali gomoljev. Na koreninskem delu napad prepoznamo po nastanku večjih ali manjših zadebelitev na koreninah (šiškah),  na gomoljih krompirja nastanejo kraste. Omenjene šiške se razvijejo kot odgovor na napad drugostopenjskih ličink, ki preko svoji žlez vnašajo v korenine različne snovi-rastne regulatorje in s tem povzročajo nastanek ogromnih večjedrnih celic v prevodnem tkivu. M. incognita in M. javanica (tudi M. arenaria in M. luci)povzročata nastanek večjih šišk, medtem ko so posledica večine drugih ogorčic manjše šiške.

Slika 3: napadene rastline jagod z ogorčicami vrste Meloidogyne hapla, znamenja napada na listih in koreninah (foto: Johan Desaeger)

Slika 3_OGORČICE_Meloidogyne

Slika 4: znamenja napada ogorčic koreninskih šišk na koreninah kivija (foto: arhiv KIS)

Slika 4_OGORČICE_Meloidogyne

Širjenje ogorčic iz napadenih korenin je zelo počasno, saj se lahko na leto premaknejo samo za nekaj metrov od žarišča okužbe. Za njihovo širjenje na večje razdalje je najpogosteje odgovoren človek. Pri obdelavi tal s stroji lahko prenesemo zemljo z jajčeci / ličinkami oz. dele napadenih korenin.

Ustrezni fitosanitarni ukrepi so najboljši način za preprečevanje širjenja ogorčic; pomembno je saditi zdrav rastlinski material, poznati njegov izvor, skrbeti za higieno vrtnarskega orodja ter kmetijske mehanizacije.

Načini zatiranja ogorčic koreninskih šišk

Preprečevanje širjenja s prej omenjenimi ukrepi je najučinkovitejši način obrambe pred temi škodljivci. V primeru, da se ogorčice na določeni površini razmnožijo jih lahko uspešno zatiramo na naslednje načine:

  • uporaba nematocidov (aktivna snov: fluopiram (trenutno registriran za nekatere plodovke in krompir), dazomet)
  • sajenje rastlin, ki so slabi gostitelji ogorčic (npr. rastline iz družine kapusnic)
  • solarizacija tal
  • biofumigacija tal

Urek G., Hržič A. 1998. Ogorčice – nevidni zajedavci rastlin: fitonematologija. Ljubljana, samozaložba: 240 str.

Roland N. Perry, Maurice Moens, James L Starr. Root-knot nematodes, Wallingford, UK, CABI Publishing, 2009, 488 pp.