Okrogla listna pegavost paradižnika

Septoria lycopersici

Meta Urbančič Zemljič, oktober 2022

Uvod

Bolezen se pojavlja povsod, kjer pridelujejo paradižnik. Nevarna je zlasti v letih z dalj časa trajajočim vlažnim vremenom, ko lahko pride do obsežnega sušenja in propadanja listov.

Bolezenska znamenja

Znamenja bolezni se pojavijo najprej na spodnjih listih, kjer nastanejo drobne, okoli 2 mm velike pege, svetlo sivkaste barve in obdane s temno rjavim robom. V sredini peg se oblikujejo drobne črne točke, to so trosišča (piknidiji), značilna za to bolezen. V ugodnih razmerah se pege širijo in združujejo med seboj, ožji pas tkiva okoli peg lahko porumeni. Simptomi nastanejo tudi na steblih, pecljih in čašnih listih, redko pa na plodovih. Pege na steblih in pecljih so običajno manjše in temnejše barve kot pege na listih, lahko so s piknidiji ali brez njih. Bolezen se širi s spodnjih listov navzgor na mlajše liste. Ob močnih okužbah bolni listi porumenijo, se sušijo in odpadejo.

Razvoj in širjenje bolezni

Patogena gliva preživi v obliki trosišč na ostankih okuženih rastlin ali na semenu. Ob vlažnem vremenu se iz trosišč sproščajo trosi, ki se širijo po okolici in dospejo na liste paradižnika. V kapljici vode ali pri visoki zračni vlagi, ki traja vsaj 48 ur trosi kalijo, skozi listne reže prodrejo v tkivo in ga okužijo. Po nekaj dneh se pojavijo pege, po približno dveh tednih od okužbe se oblikujejo še piknidiji s trosi, s katerimi se bolezen v novih ciklusih širi naprej. Trosi se širijo z vetrom, dežnimi kapljami, z vodo za zalivanje, z žuželkami, širijo se lahko tudi na oblekah delavcev, ki delajo z rastlinami. Za okužbe so bolj dovzetni starejši listi. Dobre razmere za širjenje bolezni so pri temperaturah med 20 in 25 °C, ob dalj časa trajajočem vremenu z visoko zračno vlažnostjo ali močnimi rosami.

Varstvo

Preventivni ukrepi

Odstranjevanje virov okužb (ostankov okuženih rastlin, setev zdravega semena oz. sajenje zdravih sadik). Skrb za kolobar, ki naj bo vsaj dvoleten, odstranjevanje občutljivih plevelov (družina Solanaceae), odstranjevanje rastlinskih ostankov čim prej po končanem obiranju, izbira časa namakanja rastlin tako, da so rastline čim manj časa mokre, posevki naj bodo čim bolj zračni, izogibamo se opravilom v nasadih, kadar so rastline mokre.

Kemično zatiranje

Za zatiranje okrogle listne pegavosti paradižnika nimamo registriranih fungicidov. Stransko delovanje proti tej bolezni imajo pripravki za zatiranje črne listne pegavosti paradižnika.

Viri

Jones J.P., Zitter T.A., Corell J. 2014. Early Blight. V: Compendium of tomato diseases and pests. Second edition. Jones J.B., Zitter T.A., Momol T.M., Miller S.A. (Ur.). St. Paul, American Phytopathological Society: 42-43

Maček J. 1986. Posebna fitopatologija. Patologija vrtnin. Ljubljana, Biotehniška fakulteta: 233 str.

Obradović A. in sod. 2017. Priručnik za integralnu proizvodnju i zaštitu paradajza. Sombor, Agroprotekt doo. 129 str.