Oljčna muha

Pri namiznih sortah oljk predstavljajo škodo že ranice, ki jih na oljki z leglom povzročijo muhe pri odlaganju jajčec. Pri oljkah namenjenih za predelavo v oljčno olje pa ločimo tri poglavitne vrste škode in sicer:

– direktno škodo, ki jo povzročijo žerke v plodu oljke (izguba na teži ploda se giblje navadno med 3 in 5%, pri sortah z majhnimi plodovi lahko izguba doseže tudi do 20% teže ploda);

– odpadanje poškodovanih plodov

– zmanjšanje kakovosti poškodovanih plodov in s tem posledično tudi oljčnega olja.

Škodo v plodovih oljke povzročajo breznoge ličinke, ki se hranijo z mesom in v plod izločajo iztrebke. Ko žerke zapustijo plod, se v poškodovane plodove  sekundarno naselijo tudi glive in bakterije, ki še dodatno povzročijo gnitje in propadanje plodov. Zaradi encimatske hidrolize maščobnih kislin se močno poveča kislost (vsebnost prostih maščobnih kislin) olja, s tem pa zmanjša kakovost in obstojnost olja. Največja škoda nastane zaradi izgube pridelka, ko močno poškodovani plodovi odpadejo. Pri zgodnjem napadu muhe v juliju in odpadanju plodov lahko preostali zdravi plodovi pridobijo težo in tako omilijo škodo. Poznejše poškodbe oljčne muhe v avgustu in septembru lahko povzročijo odpadanje plodov v oktobru in novembru. Takrat je škoda večja in nepovratna. V oljčnikih kjer je oljčna muha množično prisotna je edina rešitev zgodnejše obiranje oljk. S tem preprečimo odpadanje in gnitje plodov. Predčasnemu obiranju mora slediti takojšna pridelava, saj le tako lahko dobimo olje ustrezne kakovosti.

Odrasla oljčna muha meri v dolžino od 4 do 5 mm, v širino z razpetimi krili pa med 11 do 12 mm. Glava je rumeno rdeče barve z velikimi kovinsko zelenimi očmi. Oprsje je na zgornji strani sivo s tremi vzdolžnimi temnejšimi črtami. Na koncu oprsja je rumen ščitek. Krila so prozorna z značilnim rjavim madežem na koncih, kar je eden od pomembnejših razpoznavnih znakov oljčne muhe. Zadek je rumenkasto rdeče barve s črnimi lisami na obeh straneh. samci so nekoliko manjši kot samice. Od samic jih najlažje ločimo po zaobljenem zadku. Pri samici je na zadku lepo vidna črna osnova legla.

Jajčece oljčne muhe je mlečno bele barve dolgo 0,7 mm ter široko 0,2 mm. Breznoga ličinka oziroma žerka, se razvija preko treh larvalnih stadijev. Medtem, ko je komaj izležena žerka praktično prosojna, kasneje pridobi rumenkasto belo barvo. Larvalni stadiji se ločijo po velikosti in po zgradbi ustnega aparata. V zadnjem stadiju lahko žerka doseže do 8 mm v dolžino. Bube so različnih barv. od umazano bele do oker rumene. Dolge so približno 4 mm in široke 1,5 mm.

Razvojni krog škodljivca

Oljčna muha se v naravi lahko razvija v plodovih različnih vrst rastlin iz rodu Olea. Glavna gostiteljska rastlina je oljka (Olea europaea). Sorte oljke so različno občutljive za napad škodljivke. Pri nas je najbolj dovzetna naša najpomembnejša sorta Istrska belica. Biološki cikel je pogojen predvsem z geografsko širino in je zelo odvisen od makro in mikro klimatskih razmer v posameznih oljčnikih. Dolgoletna opazovanja kažejo, da je lahko odrasla oljčna muha ob ugodnih klimatskih razmerah prisotna v oljčnikih slovenske Istre celo leto. V povprečnih letih se oljčne muhe na zgodnejših priobalnih legah pojavijo konec meseca junija. V najtoplejšem delu leta, konec julija in v začetku avgusta se let muhe umiri ali celo prekine. S prvimi deževji v avgustu in vse do obiranja oljk v novembru se muha zopet pojavlja. V tem obdobju je let muhe praviloma najbolj intenziven. Za naše podnebne razmere sta značilna 2 do 3 rodovi oljčne muhe v enem letu. Največ škode naredi muha od konca avgusta do začetka oktobra.

Odrasle muhe se prehranjujejo z medeno roso, rastlinskimi sokovi in pelodom. Muhe letijo izključno podnevi, pri tem pa jih močno omejuje veter. Pri iskanju hrane muhe preletijo tudi do 10 km, medtem ko je let v oljčniku omejen na nekaj sto metrov. Optimalna temperatura za razvoj oljčne muhe se giblje med 16 in 30 °C. Omejitveni dejavnik, zlasti za ličinke prvega razvojnega stadija so visoke poletne temperature, saj je v takšnih pogojih smrtnost najvišja. Pomembna je tudi dovoljšna relativna zračna vlažnost. Visoke temperature in nizka relativna zračna vlažnost so za muho lahko letalne. Dejavnost oljčne muhe se začne zgodaj zjutraj. Minimalni pogoj, da muha lahko poleti, sta temperatura nad 7 °C in relativna zračna vlaga nad 40 %. Spolna aktivnost oljčne muhe poteka izključno pozno popoldne, v zadnjih treh do štirih urah dneva. Komunikacija med spoloma poteka vizualno, akustično in s spolnimi feromoni. Feromoni so kemijske spojine, ki jih izločajo spolno zrele samice, da privabljajo samčke. Oplojena samica lahko odloži do nekaj sto jajčec, praviloma po eno v plod. Samice locirajo gostiteljsko rastlino na podlagi barve listov. Tudi plodove določijo na podlagi barve, stopnje dozorelosti in vonja. Oljčno muho bolj pritegnejo srednje zreli plodovi zelenorumene ali rdečkaste barve kakor pa nedozoreli zeleni ali temno obarvani prezreli plodovi. Ko je plod izbran, samica z leglom preluknja povrhnjico in v sadež odloži jajčece. Ves postopek odlaganja traja od tri do petnajst minut. Po odlaganju jajčeca ostane plod še nekaj časa »zaznamovan«, tako da druge samice vanj ne odlagajo jajčec.

Poleg visokih temperatur in nizke relativne zračne vlažnosti populacijo škodljivca omejujejo tudi naravni sovražniki. Kot pomembnejše se omenja predvsem parazitoidne osice Eupelmus urozonus, Pnigalio mediterraneus, Eurytoma martellii in Opius concolor. Prisotnost posameznih vrst smo zasledili tudi v naših oljčnih nasadih. Poleg parazitoidnih osic so prisotni tudi nekateri plenilci. Slednji so dejavni predvsem v fazi migracije ličink v tla preden se le-te zabubijo.  Med pomembne naravne predatorje sodijo stenice in ptice.

Varstvo

Varstvo oljk pred oljčno muho je kompleksno dejanje in se lahko med posameznimi leti zelo razlikuje. Odvisno je od časa, intenzivnosti pojava škodljivke in škode, ki jo naredi v posameznih letih. V novejši zgodovini se je oljčna muha množično pojavljala v letih 2002, 2007, 2014, delno leta 2019, ko smo imeli tudi večjo poškodovanost plodov in v nekaterih oljčnikih skoraj ni bilo pridelka in leta 2020. Bila pa so tudi leta, ko proti škodljivki sploh ni bilo treba ukrepati. V izredno sušnih letih, kot je bilo leta 2003 in 2022, je bil pojav muhe zelo slab in škode zaradi škodljivke sploh ni bilo.

Čas in intenzivnost pojavljanja oljčne muhe spremljamo s pomočjo vab. Spremljanje oziroma monitoring oljčne muhe je ključnega pomena za obvladovanje škodljivke. Da smo lahko uspešni s FFS moramo vedeti kdaj se muha pojavlja v našem oljčniku in kdaj število preseže prag škodljivosti. Let oljčne muhe spremljamo s pomočjo rumenih lepljivih plošč, feromonskih vab ali prehransko-feromonskih vab, ki jih namestimo na južno oziroma zavetrno stran krošnje oljke. Na 1 ha namestimo eno do tri vabe. Veliko bolj selektivne so feromonske vabe, saj se na njih v glavnem lovijo le oljčne muhe, medtem ko se na rumenih lepljivih ploščah lovijo tudi druge žuželke, med katerimi je veliko koristnih. V kolikor imamo v nasadu namizne sorte oljke – primer ‘Ascolana’, namestimo vabe na slednje, saj se na njih muha pojavlja prej in navadno v večjem številu. Od sort za pridelavo je pri nas na muho najbolj občutljiva ‘Istrska belica’. V primeru, ko omejitveni dejavniki ne uspejo zadržati oljčne muhe pod pragom škodljivosti je priporočljiva uporaba fitofarmacevtskih sredstev.

Priporočljivo je, da vsak oljkar v svoj oljčnik, sredi junija,  namesti vsaj eno vabo za monitoring oljčne muhe (rumena lepljiva plošča, feromonska vaba, prehransko-feromonska vaba) in vsaj enkrat na teden pregleda vabo in prešteje število ulovljenih muh. Ob številnejšem ulovu muh tudi pogosteje. Vzporedno s spremljanjem vab vzorčimo plodove oljk, da bi ugotovili morebitno poškodovanost zaradi napada oljčne muhe. Na plodovih s stereo mikroskopom pregledujemo število vbodov, odloženih jajčec, ličink različnih razvojnih stadijev (L1, L2 in L3), bub in izhodnih odprtin. Pridobljene podatke uporabimo pri napovedovanju terminov ukrepanja proti škodljivki. Poleg standardnih vab tržišče ponuja še elektronske feromonske vabe, ki omogočajo pregled ulova oljčne muhe na daljavo. Elektronska vaba je selektivna in enostavna za uporabo.

Shematsko načine varstva pred oljčno muho razdelimo na: agrotehnične ukrepe, neposredne in posredne načine varstva. Pri integrirani in ekološki pridelavi v praksi pogosto uporabljamo kombinacijo različnih načinov varstva.

Agrotehnični ukrepi

Populacijo oljčne muhe lahko omejimo z izvajanjem agrotehničnih ukrepov. Pomembno vlogo ima rez s katero ohranjamo zračnost krošnje. Delež poškodovanih plodov je nižji tudi v nasadih, ki so zasnovani na zračnih in sončnih legah. Poškodovane plodove ob obiranju odstranimo iz oljčnika in po možnosti zažgemo. Na ta način zatremo ličinke in bube ter preprečimo nadaljnji razvoj škodljivca. Vsekakor je pomemben ukrep tudi izbira optimalnega časa obiranja oljk, saj lahko ob močnejšem napadu oljčne muhe z zgodnejšim obiranjem omejimo škodo in ohranimo kakovosten pridelek. Obiranju mora slediti takojšna predelava plodov v olje, sicer lahko v zadnji fazi gojenja oljk pokvarimo pridelek in izničimo ves trud in vlaganja.

Kemično varstvo

Pri kemičnem varstvu oljk pred oljčno muho ločimo preventivno in kurativno metodo. Bistvo preventivne metode varstva oljk, ki sodi tudi v sklop integrirane pridelave oljk, temelji na uporabi proteinskih vab (funkcija privabljanja muhe) z dodano insekticidno aktivno snovjo. Z omenjeno škropilno brozgo poškropimo le ne rodni del krošnje na južni strani drevesa. Takšen način aplikacije pomeni zelo majhen vpliv na koristne organizme, na okolje in izključuje možnost ostanka insekticida v plodu. Bistveno je, da škropimo prej kot muha odloži jajčeca v plod. Prag škodljivosti je presežen ob ulovu treh muh na vabo na teden ali, ko opazimo več kot 5% plodov s fertilnimi vbodi (prisotna jajčeca ali žive ličinke) oljčne muhe. V primeru obilnejših padavin (izpiranje vabe) oziroma ob naslednjem ulovu muh na vabah, moramo škropljenje ponoviti. Za zmanjšanje populacije oljčne muhe lahko uporabimo tudi biološki pripravek na osnovi glive Beauveria bassiana. Sredstvo deluje kot kontaktni insekticid, pri katerem žrtev entomopatogene glive umre zaradi pomanjkanja hranil in dehidracije, ali kot sredstvo za preprečevanje odlaganja jajčec samic sadnih muh. Oba ukrepa sta dovoljena tako v integrirani kot v ekološki pridelavi oljk. V okviru integrirane pridelave oljk lahko proti odrasli muhi uporabimo še organske insekticide na osnovi acetamiprida in deltametrina. Zaradi krčenja nabora registriranih sredstev za zatiranje oljčne muhe postaja preventivna metoda vse pomembnejša, saj pravih sistemičnih sredstev za kurativno ukrepanje proti žerkam tako rekoč ni več na razpolago.

Ena od preventivnih metod varstva oljk je uporaba odvračalnih sredstev (kaolin-bele gline, zeolit). Kaolin se uporablja kot mehansko oviro za žuželke. Po škropljenju z raztopino kaolina se na listih in plodovih ustvari tanek bel film, ki predstavlja oviro za sesanje ter odlaganje jajčec. Bel poprh na plodovih dodatno onemogoči samicam odlaganje jajčec. Dodatna prednost uporabe belih glin je, da bela barva odbija svetlobo od površine, tako se rastlina rahlo ohladi, kar je predvsem pomembno v sušnih letih. Na ta način ublažimo sušni stres. Slabost uporabe belih glin je spiranje ob večjih padavinah, takrat moramo obnovit škropljenje, kar lahko predstavlja dodaten strošek varstva. Na našem območju je smiselna uporaba belih glin predvsem v začetnih fazah pojava oljčne muhe, ko še ni tako velik pritisk škodljivke in v času sušnega stresa. V zadnjih fazah torej od konca avgusta naprej pa je potrebno dodatno ukrepanje s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki delujejo proti oljčni muhi.

Zelo uporaben način zatiranja oljčne muhe, še posebej v začetnih fazah, ko populacije še niso tako velike, je lahko tudi množični ulov. Množični ulov izvajamo s posebnimi vabami ki vsebujejo feromon, prehransko vabo in insekticid. Vaba privablja oba spola. Trenutno imamo na trgu dve registrirani vabi, ki vsebujeta aktivno snov deltametrin. Prva je v obliki rumene plastične posodice s pokrovčkom. V posodici se nahaja vrečka s prehransko vabo ter feromonskim dispenzorjem, na spodnji strani pokrova pa je insekticidni premaz. Ko muha vstopi v vabo pogine zaradi insekticidnega pripravka na dnu lončka. Druga vaba je v obliki zelene vrečke. V notranjosti vrečke je prehranska vab, površina vrečke pa je impregnirana z insekticidno raztopino. Na vrhu vrečke je pritrjen feromonski dispenzor. Muha pogine ob dotiku z izdelkom. Vabe so učinkovite v večjih, zaokroženih nasadih. Primerne so predvsem v začetnih fazah leta oljčne muhe, ko je številčnost populacije še nizka. S tem ukrepom lahko zamaknemo potrebo po uporabi FFS in tako posežemo po FFS šele v zadnjih fazah ko je populacija oljčne muhe večja. Natančna navodila o uporabi in sestavi obeh vab si lahko preberete na spletni strani fito-info.

Sredstva na osnovi bakra se uporabljajo preventivno pri varstvu oljčnikov pred boleznimi. Vzporedno učinkujejo tudi zoper oljčno muho. Na muho delujejo odvračalno, saj raje odlaga jajčeca v nepoškropljene plodove. Bakrov pripravek, nanesen na plod, zaradi toksičnega učinka utrdi povrhnjico ploda ter tako oteži odlaganje jajčec. Tretji učinek bakra je razkuževalni oziroma bakteristatičen. Pri tem zavira razvoj bakterij, ki v fazi po izleganju ličink sodelujejo pri razgradnji poškodovanega ploda in prehrani ličink. Preventivno škropljenje z bakrom proti boleznim navadno opravimo konec avgusta, kar časovno sovpada s številnejšim pojavom oljčne muhe. Stranski učinek bakra je zadovoljiv le pri nizki populaciji škodljivke.

Kurativno metodo varstva lahko uporabimo, ko aktivne poškodbe (v plodu prisotna jajčeca ter ličinke I. in II. razvojnega stadija) presegajo 10%. V primeru močnejšega napada oljčne muhe in povečani poškodovanosti plodov je tudi pri integriranem varstvu izjemoma dovoljeno eno škropljenje po celi krošnji.