Oljčna muha

(Bactrocera oleae Gmelin)

Matjaž Jančar in Marko Devetak; januar 2018

Oljčna muha spada v družino sadnih muh (Tephritidae), v red dvokrilcev (Diptera) in je ključni škodljivec oljk tako v svetu kot pri nas. V Sloveniji je prisotna na vseh območjih, kjer se goji oljka. Ob ugodnih pogojih in neustreznem varstvu lahko povzroči veliko škodo. V najslabšem primeru lahko povzroči celoten izpad pridelka. V posameznih letih je pojav oljčne muhe, kakor tudi škoda, ki jo le ta povzroči zelo različna. V Slovenski Istri se pojavlja intenzivneje v oljčnikih bližje morja, medtem ko je pojav muhe in tudi škoda v zaledju manjša.

Pri namiznih sortah oljk predstavljajo škodo že ranice, ki jih na oljki z leglom povzročijo muhe pri odlaganju jajčec.

Pri oljkah namenjenih za predelavo v oljčno olje pa ločimo tri poglavitne vrste škode in sicer:

  • neposredno škodo, ki jo povzročijo žerke v plodih oljk (izguba na teži ploda se giblje navadno med 3 in 5%, pri sortah z majhnimi plodovi lahko izguba doseže tudi do 20% teže ploda);
  • odpadanje poškodovanih plodov
  • zmanjšanje kakovosti poškodovanih plodov in s tem posledično tudi oljčnega olja.

Škodo v plodovih oljke povzročajo breznoge ličinke, ki se hranijo z mesom in v plod izločajo iztrebke. Ko žerke zapustijo plod, se v poškodovane plodove naselijo tudi glive in bakterije, ki še dodatno povzročijo gnitje in propadanje plodov. V oljčnikih kjer je oljčna muha množično prisotna je edina rešitev zgodnejše obiranje oljk. S tem preprečimo odpadanje in gnitje plodov. Predčasnemu obiranju mora slediti takojšna pridelava, saj le tako lahko dobimo olje ustrezne kakovosti.

Slika 1: Poškodbe na plodu (foto: M. Jančar)

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Slika 2: Poškodbe na plodu (foto: M. Jančar)

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Odrasla oljčna muha meri v dolžino od 4 do 5 mm, v širino z razpetimi krili pa med 11 do 12 mm. Glava je rumeno rdeče barve z velikimi kovinsko zelenimi očmi. Oprsje je na zgornji strani sivo s tremi vzdolžnimi temnejšimi črtami. Na koncu oprsja je rumen ščitek. Krila so prozorna z značilnim rjavim madežem na koncih, kar je eden od pomembnejših razpoznavnih znakov oljčne muhe. Zadek je rumenkasto rdeče barve s črnimi lisami na obeh straneh. Samci so nekoliko manjši kot samice. Od samic jih najlažje ločimo po zaobljenem zadku. Pri samici je na zadku lepo vidna črna osnova legla.

Jajčece oljčne muhe je mlečno bele barve, dolgo 0,7 mm ter široko 0,2 mm. Ličinka se razvija preko treh larvalnih stadijev. Medtem, ko je komaj izležena žerka praktično prosojna, postane kasneje rumenkasto bela. Larvalni stadiji se medsebojno razlikujejo po velikosti in zgradbi ustnega aparata. V zadnjem stadiju lahko žerka doseže do 8 mm v dolžino. Bube so različnih barv, od umazano bele do oker rumene. Dolge so približno 4 mm in široke 1,5 mm.

Življenjski krog je pogojen predvsem z geografsko širino in je zelo odvisen od makro in mikro podnebnih razmer v posameznih oljčnikih. Dolgoletna opazovanja kažejo, da je lahko odrasla oljčna muha ob ugodnih podnebnih razmerah prisotna v oljčnikih Slovenske Istre celo leto. V povprečnih letih se oljčne muhe na priobalnih legah pojavijo konec meseca junija. V najtoplejšem delu leta, konec julija in v začetku avgusta se let muhe umiri ali celo prekine. S prvimi deževji v avgustu in vse do obiranja oljk v novembru se muha zopet pojavlja. V tem obdobju je let muhe praviloma najbolj intenziven. Za naše podnebne razmere sta značilni 2 do 3 generacije oljčne muhe v enem letu.

Odrasle muhe se prehranjujejo z medeno roso, rastlinskimi sokovi in pelodom. Muhe letijo izključno podnevi, pri tem pa jih močno omejuje veter. Pri iskanju hrane muhe preletijo tudi do 10 km, medtem ko je let v oljčniku omejen na nekaj sto metrov. Optimalna temperatura za razvoj oljčne muhe se giblje med 16 in 30 °C. Omejitveni dejavnik, zlasti za ličinke prvega razvojnega stadija so visoke poletne temperature, saj je v takšnih pogojih smrtnost najvišja. Poleg visokih temperatur populacijo škodljivca omejujejo tudi naravni sovražniki. Kot pomembnejše se omenja predvsem parazitoidne osice Eupelmus urozonus, Pnigalio mediterraneus, Eurytoma martellii in Opius concolor. Prisotnost posameznih vrst smo zasledili tudi v naših oljčnih nasadih. Poleg parazitoidnih osic so prisotni tudi nekateri plenilci. Slednji so dejavni predvsem v fazi migracije ličink v tla preden se le-te zabubijo. Med pomembne naravne predatorje sodijo stenice in ptice.

Slika 3: Odrasla muha (foto: M. Jančar)

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Slika 4: Buba oljčne muhe (foto: M. Jančar)

oljčna muha-buba

Let oljčne muhe spremljamo s pomočjo rumenih lepljivih plošč ali feromonskih vab, ki jih namestimo na južni oziroma zavetrni strani krošnje oljke. Na 1 ha namestimo eno do tri vabe. Veliko bolj selektivne so feromonske vabe, saj se na njih v glavnem lovijo le oljčne muhe, medtem ko se na rumenih lepljivih ploščah lovijo tudi druge žuželke, med katerimi je veliko koristnih. V kolikor imamo v nasadu namizne sorte oljk – primer ‘Ascolana’, namestimo vabe na slednje, saj se na njih muha pojavlja prej in navadno v večjem številu. Od sort za pridelavo je pri nas na muho najbolj občutljiva ‘Istrska belica’. V primeru, ko omejitveni dejavniki ne uspejo zadržati oljčne muhe pod pragom škodljivosti je priporočljiva uporaba fitofarmacevtskih sredstev.

Pri kemijskem varstvu oljk pred oljčno muho ločimo preventivno in kurativno metodo. Bistvo preventivne metode varstva oljk, ki sodi tudi v sklop integrirane pridelave oljk, temelji na uporabi proteinskih vab (funkcija privabljanja muhe) zastrupljenih z dodatkom insekticida. V praksi tako uporabimo hidroliziran protein in insekticidno sredstvo v predpisani koncentraciji. Z omenjeno škropilno brozgo poškropimo le ne-rodni del krošnje na južni strani drevesa. Takšen način aplikacije pomeni zelo majhen vpliv na koristne organizme, na okolje in izključuje možnost ostanka insekticida v plodu. Bistveno je, da škropimo prej kot muha odloži jajčeca v plod. Prag škodljivosti je presežen ob ulovu treh muh na vabo na teden ali, ko opazimo več kot 5% plodov s fertilnimi vbodi (prisotna jajčeca ali žive ličinke) oljčne muhe. V primeru obilnejših padavin (izpiranje vabe) oziroma ob naslednjem ulovu muh na vabah, moramo škropljenje ponoviti.

Kurativno metodo varstva lahko uporabimo, ko aktivne poškodbe (v plodu prisotna jajčeca ter ličinke I. in II. razvojnega stadija) presegajo 10%. V primeru močnejšega napada oljčne muhe in povečani poškodovanosti plodov je tudi pri integriranem varstvu izjemoma dovoljeno eno škropljenje po celi krošnji. Seznam sredstev, ki so namenjena zatiranju oljčne muhe so dostopne na povezavi: http://www.fito-info.si/.

Dokumentacija projekta Zoob – »Zmanjšanje onesnaževanja in ohranjanje biotske pestrosti v kmetijstvu s poudarkom na oljkarstvu«