Oljčni molj

Prays oleae

Rahela Ipavec, Marko Devetak in Jana Žveplan, marec 2026

Uvod

Poleg oljčne muhe med pomembnejše škodljivce rodnih oljčnih nasadov uvrščamo tudi oljčnega molja (Prays oleae), ki spada v red metuljev (Lepidoptera) in družino Yponomeutidae. Ob prerazmnožitvi lahko v posameznih letih povzroči občuten izpad pridelka. Letno razvije tri rodove: antofagni (cvetni) rod povzroča poškodbe na cvetovih in cvetnih brstih, sledi karpofagni (plodov) rod, ki povzroča škodo na plodovih oljk, filofagni (listni) rod pa povzroča poškodbe na listih.

Opis in bionomija

Odrasel osebek je pepelnato bele barve s srebrnimi odtenki, v dolžino meri 6-7 mm. Jajčeca so ovalna, dolžine 0,6 mm in širine 0,4 mm. Gosenica je sivozelene barve ter v zadnjem stadiju doseže dolžino 7-10 mm. Buba pa je rjavo obarvana, dolga 5 mm.
Prvi odrasli osebki cvetnega rodu se začnejo pojavljati tik pred odpiranjem cvetov v aprilu ali maju. Samice odlagajo jajčeca v cvetne brste, po izleganju pa se ličinke prehranjujejo na cvetovih. Odrasli molji drugega rodu se začnejo pojavljati v začetku junija. Samice tokrat odlagajo jajčeca na čašo ploda. V začetku julija se izležejo gosenice, ki prodirajo v notranjost ploda in povzročajo odpadanje plodov v začetku septembra, ko začnejo odrasli molji pri peclju zapuščati koščico. Samice tretjega rodu odlagajo jajčeca na spodnjo in zgornjo stran lista. Izlegle gosenice v listih vrtajo rovčke ter v njih tudi prezimijo.

Slika 1: Gosenica oljčnega molja (foto: Matjaž Jančar)

Škoda

Gosenice prvega (cvetnega) rodu se prehranjujejo s cvetnimi organi. Na cvetovih so pogosto opazni tudi drobni rjavi iztrebki ter pajčevinast zapredek. V naših podnebnih razmerah največjo škodo povzročajo gosenice drugega (plodovega) rodu. Po izleganju prodrejo v notranjost ploda še preden koščica otrdi. Poškodovani plodovi začnejo v prvi polovici septembra odpadati z dreves, ko odrasel molj ob peclju zapušča poškodovano seme v koščici. Takšne plodove prepoznamo po značilni luknjici v koščici. Le ta je ob prerezu polna iztrebkov, seme pa je v celoti uničeno. Tretji (listni) rod praviloma ne naredi večje gospodarske škode. Gosenice povzročajo izvrtine v listih.

Slika 2: Poškodovano seme v koščici (Foto: Matjaž Jančar)

Slika 3: Značilna izhodna odprtina (Foto: Matjaž Jančar)

Varstvo

Škodljivca je v oljčnikih priporočljivo spremljati s pomočjo feromonskih vab, saj se lahko njegova številčnost iz leta v leto močno razlikuje. Za varstvo oljk pred oljčnim moljem sta trenutno registrirani dve sredstvi na osnovi mikroorganizmov: Bacillus thuringiensis subsp. aizawai in Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki. S pripravkoma tretiramo ob pojavu gosenic prvega ali drugega rodu, največ trikrat letno. Škropljenje se lahko ponovi v razmaku 7-10 dni. Škodljivca pod pragom škodljivosti zadržujejo tudi naravni sovražniki. Med pomembnejše predatorje oljčnega molja spada navadna tenčičarica (Chrysoperla carnea).

Viri

Vesel V., Vrhovnik V., Jančar M., Bandelj D., Devetak M., Baruca Arbeiter A. 2020. Oljka. Ljubljana, Kmečki glas: 216 str.