Oljkov kapar

(Saissetia oleae)

Matjaž Jančar in Marko Devetak; november 2017

Je značilen škodljivec oljk v sredozemskih deželah. Uvrščamo ga v red enakokrilcev (Homoptera) v družino kaparjev (Coccidae). V zadnjih letih postaja oljkov kapar zaradi intenzivne pridelave oljk pogost škodljivec v slovenskih oljčnikih. Poleg oljk napada tudi agrume, oleandre in druge okrasne rastline.

Oljkov kapar mehansko poškoduje rastlinske organe in v rastlino izloča toksične snovi. Posredno predstavlja škodo tudi izločanje medene rose, na katero se naselijo glivice sajavosti. Prav sajavost je bila v preteklosti vzrok za propad številnih oljčnikov v Sredozemlju. Močan napad kaparja na oljkah zmanjša vegetativno moč rastline, izgubo listja, sušenje vejic, odpadanje in slabo dozorevanje plodov.

Slika 1: Pege so lahko različno velike (foto: arhiv KIS)

črna_listna_pegavost_krom_1

Odrasla samica se razvije iz treh larvalnih stadijev in meri v dolžino od 3 do 4 mm ter 2,5 mm v širino. Na ščitku ima za vrsto značilen vzorec v obliki črke H. V času odlaganja jajčec so samice rjave do črne; pod ščitek odloži od 150 do 3000 jajčec. Glavnina izleganja jajčec je v mesecu juliju in avgustu. Letno ima vrsta eno sam rod, v ugodnih vremenskih pogojih pa lahko razvije tudi drugega (ali nepopolni drugi rod).

Slika 1: Oljkov kapar (foto: M. Jančar)

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Trenutno pri nas ni registriranih sredstev za zatiranje oljkovega kaparja. Populacijo škodljivca se omejuje zlasti z izvajanjem agrotehničnih ukrepov.
Pomembnejši ukrepi za preprečitev pojava oljkovega kaparja:

  • zmerno namakanje (kjer je predviden namakalni sistem)
  • ustrezna rez oljčnika (v gostih, neosvetljenih krošnjah se škodljivec prej razvije)
  • enakomerno gnojenje z dušičnimi gnojili
  • omejitev uporabe neselektivnih insekticidov (saj le-ti negativno vplivajo na naravne sovražnike kot je osica Scutelliste cyanea)

Dokumentacija projekta Zoob – » Zmanjšanje onesnaževanja in ohranjanje biotske pestrosti v kmetijstvu s poudarkom na oljkarstvu«