Palpita vitrealis
Oljkova vešča
Kazalo: Oljkova vešča
Rahela Ipavec, Marko Devetak in Jana Žveplan, marec 2026
Uvod
Oljkova vešča je polifagni škodljivec, ki spada v red metuljev (Lepidoptera) in družino Crambidae. Njene gostiteljske rastline predstavljajo vrste iz družine oljkovk (Oleaceae). Poleg oljke (Olea europaea) napada tudi jasmin (Jasminum sp.), kalino (Ligustrum sp.), jesen (Fraxinus sp.) in zeleniko (Phillyrea sp.). V strokovni literaturi se poleg uradnega latinskega imena Palpita vitrealis velikokrat uporabljata tudi sinonima Palpita unionalis in Margaronia unionalis. Vrsta izvira iz Sredozemlja, vendar jo najdemo tudi v nekaterih tropskih in subtropskih predelih Avstralije, Azije, Afrike in obeh Amerik.
Opis in bionomija
Odrasle metulje prepoznamo po belih krilih z bisernim prelivom, na zgornjem robu kril pa imajo značilno rjavo-oranžno obrobo. Telo je svetlo rjave barve. Jajčeca so majhna (0,6 x 1 mm), ovalna in nekoliko sploščena. Ličinke (gosenice) so ob izleganju rumene, kasneje pa preidejo v zeleno barvo. Buba je podolgovata in rjavo obarvana.
Odrasla samica odloži jajčeca na spodnjo stran listov posamezno ali v skupkih. Po izleganju se gosenice začnejo prehranjevati na mladih vršičkih in listih. V zadnjem stadiju zvijejo enega ali več listov skupaj in tvorijo svilnat kokon ter se zabubijo. Oljkova vešča prezimi v stadiju gosenice.
Na leto lahko razvije več rodov, pri nas navadno dva. V oljčnikih se pojavlja in povzroča škodo od aprila do decembra. Populacijsko dinamiko je v oljčnikih priporočljivo spremljati s feromonskimi vabami.a
Slika 1: Oljkova vešča (foto: Marko Devetak)
Škoda
Škodo povzročajo gosenice, ki se po izleganju premaknejo na listne vršičke ter se pričnejo hraniti z mladimi listi. Prehranjujejo se s parenhimom na spodnji strani listov. Zgornja stran se na to posuši in porjavi. Liste lahko poškoduje v celoti. Ob večjem pojavu škodljivca pride do poškodb gosenic tudi na plodovih. Gospodarsko pomembna škoda lahko ob prerazmnožitvi vrste nastane predvsem na sadikah in v mladih oljčnih nasadih. V starejših, rodnih oljčnikih velja za manj pomembnega škodljivca.
Slika 2: Gosenica oljkove vešče (Foto: Matjaž Jančar)
Slika 3: Poškodbe na poganjkih (Foto: Matjaž Jančar)
Varstvo
Predvsem je pomembno varstvo mladih oljčnih nasadov. Za zatiranje oljkove vešče sta trenutno registrirani dve sredstvi na osnovi entomopatogene bakterije: Bacillus thuringiensis subsp. aizawai in Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki. S pripravkoma tretiramo ob pojavu mladih gosenic, največ trikrat letno. Stransko delovanje na škodljivca imajo tudi pripravki na osnovi piretroidov in neonikotinoidov, ki se uporabljajo za zatiranje oljčne muhe. Oljkovo veščo pod pragom škodljivosti zadržujejo tudi naravni sovražniki.
Viri
Vesel V., Vrhovnik V., Jančar M., Bandelj D., Devetak M., Baruca Arbeiter A. 2020. Oljka. Ljubljana, Kmečki glas: 216 str.
Ghoneim K. 2015. The Olive Leaf Moth Palpita unionalis (Hübner) (Lepidoptera: Pyralidae) as a Serious Pest in the World: a Review. International Journal of Research Studies in Zoology (IJRSZ), 1, 2: 1-20