Orehova muha

Orehova muha je najpomembnejši škodljivec oreha pri nas. S poškodbami, ki jih pusti na plodovih, lahko povzroči velik izpad pridelka in zmanjšanje njegove tržne vrednosti. Letno ima lahko do dva rodova, večinoma samo enega. Izvor škodljivca je srednji in južni del ZDA in severna Mehika. V Evropi je bila prvič najdena leta 1986 v južni Švici, leta 1997 pa se je preko Italije razširila tudi v Slovenijo, ko so jo prvič opazili na Goriškem.

Škodo povzročajo ličinke – žerke. Te vrtajo zavite rove pod povrhnjico v zelenem ovoju plodov oreha. V plodu preživijo od 30 do 40 dni. Meso ovoja postane črno, zdrizasto in ob zrelosti plodov ne odstopi od olesenele luščine, kot je to običajno pri zdravih plodovih. Počrni tudi olesenela luščina. Žerke z vrtanjem poškodujejo prevodno tkivo v peclju, zato so jedrca deformirana, zakrnela in prazna. Taninske snovi, ki se izločajo iz plodovega ovoja, skozi odprtino pri peclju prodrejo v notranjost ploda, kasneje se nanj običajno naselijo še različne glive, ki povzročajo plesnivost in gnitje jedrc. Zgodnejši kot je napad, večja je škoda. Drugi rod običajno nima vpliva na zmanjšano tržno vrednost. Če se pojavi, je to od druge polovice avgusta naprej.

Odrasla orehova muha v dolžino meri 4 do 5 mm. Vratni ščit ima rdečkasto rjav, ščitek pa je v celoti bledo rumen. Zadek je rumeno rjav s progami. Noge ima rumene. Na krilih so opazne štiri široke prečne proge. Zadnji dve sta združeni v obliki črke V. Prve odrasle muhe izletajo v juliju in se kmalu oplodijo ter po približno desetih dneh začnejo z odlaganjem jajčec. Samice z leglico v plod naredijo luknjice in vanje odložijo jajčeca. Obdobje odlaganja jajčec traja približno 30 dni. Posamezna samica na plod odloži do 15 jajčec in pusti feromonsko sled in tako ostalim samicam sporoča, da je plod že zaseden. Iz jajčec se po 5 do 10 dneh (odvisno od temperature) izležejo brezglave in breznoge žerke. Te se hranijo z mesom zelenega plodovega ovoja. Odrasle žerke merijo 8 do 10 mm in so umazano bele do umazano rumene barve. Razvojna faza ličinke traja 30 do 40 dni. V tem času se dvakrat levijo. Odrasle ličinke se iz plodov nato spustijo v tla, kjer se zabubijo na globini 5 do 20 cm in prezimijo do naslednjega poletja.

Napad in številčnost orehove muhe najlažje spremljamo z rumenimi lepljivimi ploščami, v kombinaciji s privabilom – amonijev karbonat, ki jih obesimo v senčne dele krošenj.

Nekemično zatiranje

Za zmanjšanje potenciala škodljivcev je predvsem za posamezna drevesa na vrtovih možno poletno prekrivanje tal pod krošnjami s ponjavo ali kopreno, s čimer preprečimo izletanje odraslih muh. V jeseni in spomladi pa lahko s plitvo obdelavo tal pod krošnjami zmotimo prezimovanje zabubljenih ličink. Nezrele plodove, ki padejo na tla pred zrelostjo, moramo sproti odstranjevati izpod napadenega drevesa in jih uničevati. S tem zmanjšamo številčnost ličink in posledično tudi potencialno populacijo za naslednje leto. Pod orehom oz. v manjših nasadih lahko pod orehi pasemo kokoši, ki bodo odrasle ličinke pred zabubljenjem v tleh pojedle, pobrale pa bodo tudi vse ličinke, ki so s plodovi orehov padle na tla.

Kemično zatiranje

Za kemično zatiranje odraslih muh so poleg insekticidov na voljo lovne pasti z zastrupljenimi vabami, ki se jih namesti v krošnje dreves. Insekticide uporabljamo v kombinaciji s privabili (atraktanti), s čimer se poveča njihova učinkovitost, saj se škropi samo spodnje dele krošnje.

Invasive Species Compendium. Rhagoletis completa (walnut husk fly)
https://www.cabi.org/isc/datasheet/47053 (marec 2020)

Rezultati zatiranja orehove muhe v letu 2011 in priporočila za leto 2012
http://www.ssdl.si/assets/files/Miklavc-OREHOVA%20MUHA-marec2012.pdf (november 2022)

Laznik Ž., Trdan S. 2013. Možnosti varstva oreha (Juglans spp.) pred orehovo muho (Rhagoletis completa Cresson, 1929 Diptera,: Tephritidae) s poudarkom na biotičnem zatiranju škodljivca. Acta Agriculturae Slovenica, 101-2, september 2013: 287-292

Seljak G., Žežlina I. 1999. Pojav in razširjenost orehove muhe (Rhagoletis completa Cresson) v Sloveniji. Zbornik predavanj in referatov s 4. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Portorož, 3.-4. marec 1999. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 231-238

Seznam registriranih fitofarmacevtskih sredstev proti orehovi muhi
http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm (marec 2020)

Solar A., Miklavc J. 2008. Orehova muha (Rhagoletis completa Cresson). Sadjarstvo, SAD 11/2008-letnik XIX: 5-6

Walnut Husk Fly. Agriculture: Walnut Pest Management Guidelines.UC IPM
https://www2.ipm.ucanr.edu/agriculture/walnut/walnut-husk-fly/ (november 2022)