Osatnik

(Vanessa cardui L.)

Jaka Razinger; oktober 2017

Metulj osatnik ne prezimuje pri nas. K nam se seli iz tropskih in subtropskih dežel. Škodo povzročajo gosenice, ki poleg soje objedajo tudi liste fižola in celo koruzo v primeru velikih in številčnih migracij.

Slika 1: Osatnik (Vanessa cardui; foto: Jošt Stergaršek).

Osatnik – Vanessa cardui – Jošt Stergaršek

Gosenica je približno 32 mm dolga, črno-rjava, z rumenimi črtami po straneh telesa. Telo gosenice prekrivajo močne, trnaste dlačice, ki ji dajejo bodičast izgled. Gosenice najdemo v zapredenih listih, kjer se hranijo. Buba je vijolično-rjava, nagubana, in visi navzdol z listov, kjer se je gosenica zabubila. Odrasel metulj je barvit s premerom kril 45-52 mm. Vrhnja stran kril je oranžno-rdeče-rjava s črnimi madeži in belimi pikami. Spodnja stran prednjih kril je rožnato-vijolična z olivno zelenimi, črnimi in belimi vzorci. Spodnja stran zadnjih kril je olivno-zelene barve s petimi belimi vzorci in modrimi pegami (navidezna očesca).

Osatnik je izjemen letalec. Pri nas oziroma v zmernih klimatskih razmerah ne prezimi, temveč spomladi prileti k nam iz Afrike. Najdemo ga praktično povsod, kjer uspevajo rastline, s katerimi se prehranjujejo njegove gosenice. Oplojene samice ležejo zelena, sodčkasta jajčeca posamič na zgornjo stran listov gostiteljskih rastlin. Gosenice se prehranjujejo 2-4 tedne, nato se zabubijo, metulj pa se izleže iz bube v 7-10 dneh.

Osatnik se pri nas pojavlja od marca do oktobra, v več generacijah. Gostiteljske rastline so iz različnih družin. Prehranjujejo se z medičino (nektar) in mano, ki jo izločajo listne uši. Gosenice se hranijo z listnim tkivom rastlin iz družine nebinovk (Acteraceae), npr. iz rodov osat (Cirsium), bodak (Carduus), gadovec (Echium) in sončnica (Helianthus), slezenovk (Malvaceae), npr. iz rodu slezenovec (Malva), metuljnic (Fabacee), npr. iz rodu soja (Glycine max) in fižol (Phaseolus) ter trav (Poaecae), npr. iz rodu koruza (Zea mays). Potrebno je izpostaviti, da se gosenice le ob večjih migracijah osatnika občasno pojavljajo na soji, sončnici, fižolu za zrnje in koruzi, se pravi so zgolj sporadični škodljivci na omenjenih gojenih rastlinah.

Gosenice na soji, sončnici in fižolu za zrnje se navadno ne pojavljajo v zadostni gostoti, da bi jih bilo treba zatirati. Do večjih poškodb prihaja le občasno, zlasti če v bližini posevkov zatirajo plevele iz družine nebinovk, saj so potem metulji in gosenice primorani iskati druge vire hrane.

Varstvo v soji se priporoča, če je poškodovane 25-30 % listne površine pred cvetenjem, ali 20 % po cvetenju, oz. ob nastavku strokov. Kritično število znaša približno 13-26 gosenic na tekoči meter soje, oz. 10 gosenic v primeru mladih rastlin soje. Če so gosenice že večje (32-38 mm) je varstvo nesmiselno, saj je do večine poškodb že prišlo. V Sloveniji ni registriranih insekticidov za zatiranje škodljivcev soje.

Notranjski regijski park. http://www.notranjski-park.si/izobrazevalne-vsebine/zivalski-svet/metulji/pisancki (dostopano 23.10.2017)

Thistle Caterpillar / Painted Lady, Vanessa cardui. North Dakota State University, Extension Entomology: https://www.ag.ndsu.edu/extensionentomology/field-crops-insect-pests/Documents/soybean/thistle-caterpillar (dostopano 23.10.2017)