Ožig jablanovih vej in grenka gniloba jabolk

Neofabraea alba Desmazieres, Neofabraea malicorticis Jakson

Janja Zajc Žunič, Urša Prislan, David Snoj;  avgust 2026

Uvod

Ožig jablanovih vej in grenka gniloba jabolk (antraknoza) sta gospodarsko pomembni bolezni jablan, ki ju povzročajo glive rodu Neofabraea. Med pomembnejšimi povzročitelji sta Neofabraea alba in Neofabraea malicorticis, ki okužujeta predvsem jablane (Malus domestica), hruške (Pyrus spp.) in kutine (Cydonia oblonga). Bolezen se kaže kot rakasto odmiranje vej in poganjkov ter gniloba plodov, ki se lahko razvije že v sadovnjakih ali med skladiščenjem. Zaradi latentnih okužb se simptomi na plodovih pogosto pojavijo šele po obiranju, kar lahko povzroči velike izgube med skladiščenjem pridelka.

Glivi prezimujeta v rakastih ranah na vejah, okuženih plodovih in odmrlem lesu. V ugodnih razmerah tvorita konidije, ki se z dežnimi kapljicami in škropljenjem vode prenašajo na zdrave rastlinske organe. Pomemben vir širjenja predstavljata tudi okužen sadilni material in okuženi rastlinski ostanki v sadovnjakih.

Obe vrsti sta razširjeni v večini evropskih držav, kjer pridelujejo pečkarje, in veljata za pomembna povzročitelja skladiščnih bolezni jabolk. Vrsta N. malicorticis je potrjena v številnih državah severne, srednje in zahodne Evrope, podobno razširjenost pa ima tudi N. alba. Slednjo smo potrdili tudi v Sloveniji.

Glivi N. alba in N. malicorticis uvrščamo na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO), za kateri so predpisani ukrepi za pridelavo razmnoževalnega in sadilnega materiala kutine (Cydonia oblonga), jablane (Malus spp.) in hruške (Pyrus spp.).

Poti prenosa

Gliva N. malicoticis je agresiven patogen, ki lahko okuži tudi zdrav les, medtem ko gliva N. alba drevesa okužuje pretežno le skozi rane. Jablane se zaščitijo z rastjo kalusa okoli okuženega tkiva, ki lahko prepreči napredovanje glive v prvem letu okužbe. Glivi okužita  drevesa v pogojih visoke vlažnosti, najpogosteje v času jesenskega deževja. Ožigi se do spomladi razvijejo v rakaste rane, ki se po enem letu ne širijo več, a gliva lahko tvori trose v hladnih in vlažnih pogojih na mrtvem lubju še več let.

Pri okužbi z glivo N. malicorticis se približno eno leto po okužbi, v pozno poletnem ali jesenskem času, razvijejo plodišča z nespolnimi trosi (acervuli), pri okužbi z glivo N. alba pa tvorba trosov poteka skozi celo sezono, vrhunec pa običajno doseže v jeseni ali pozimi. Trosi se izločijo v želatinoznem matriksu in se z dežjem razširjajo na druge dele drevesa, okoliška drevesa in plodove.

Plodovi se lahko okužijo že en mesec po cvetenju, njihova občutljivost pa z dozorevanjem narašča. Trosi na plodu vzklijejo in skozi lenticele vstopijo v plod, okužba ostane latentna (v mirovanju) in se začne razvijati šele po 3-7 mesecih skladiščenja, ko se na plodovih razvije značilna grenka gniloba.

Bolezenska znamenja in znaki

Bolezen se pogosto pojavlja v podnebju z blagimi celoletnimi temperaturami, obilnimi zimskimi deževji in hladnejšimi ter vlažnimi poletji. Gliva redko povzroči odmrtje drevesa, saj so ožigi in rakaste tvorbe omejeni na posamezne veje dreves, vendar pa le-ti predstavljajo izvor okužbe za plodove. Na plodovih se razvije grenka gniloba jabolk, zaradi značilne okrogle oblike s koncentričnim vzorcem znana tudi kot »bull’s eye rot«. Grenka gniloba se običajno razvije šele potem, ko so plodovi skladiščeni nekaj mesecev.

Okužbi z glivama N. malicorticis in N. alba povzročata podobna znamenja bolezni in ju je težko razločiti. Po okužbi se najprej pojavijo majhne ovalne rdeče do vijoličaste lise na skorji vejic ali deblu drevesa, ki so najbolj opazne, ko je lubje mokro. Te lise se večajo in postajajo rahlo vdrte in oranžno-rjave barve (Slika 1A). Med zdravim in nekrotičnim tkivom se razvije rob, ki z rastjo rane razpoka in se tako loči od zdravega lesa (Slika 1 B). Med zimo patogen miruje, v spomladanskem času pa nadaljuje rast in rakasta rana hitro napreduje. Sčasoma se lubje odlušči in izpostavi les ter značilna vzdolžna vlakna, ki jih gliva ne more razkrojiti, kar daje rani vlaknast videz (Slika 1 C).

Do okužbe plodov in posledično grenke gnilobe pride predvsem v letih s pogostim dežjem pred ali med obiranjem. Okužbe z glivo N. alba se na plodovih razvijejo kot gniloba s koncentričnimi temno in svetlo rjavimi krogi, na kateri se kasneje razvijejo bela plodišča (Slika 2), ki sproščajo belo maso spor. Okužbo z glivo N. malicorticis pa izkušeno oko prepozna po okroglih rjavih in vdrtih lezijah gnilobe s sivo-kremnimi trosišči (acervuli), ki so koncentrično razporejeni v sredini lezije. Gniloba postopoma napreduje v notranjost plodu, plod postane mehek in neprimeren za prehrano in trženje.

Slika 2: Vzorec skladiščenih jabolk z značilno gnilobo ter z gnilobo z razvitimi trosišči glive zaradi okužbe z glivo Neofabraea alba (foto: arhiv KIS).

Slika 1: Različne stopnje izraženosti bolezenskih znamenj zaradi okužbe veje jablane z Neofabraea spp. A) Vdrte oranžno-rjave lise na veji jablane; B) Ločitev okužene skorje od zdravega tkiva, C) Rakasta rana z značilnim vlaknastim videzom (Vir: Sutton, 2014).

Predpisani ukrepi za pridelavo razmnoževalnega in sadilnega materiala sadnih rastlin v drevesnicah in nasadih

Pridelovalci razmnoževalnega in sadilnega materiala sadnih rastlin morajo biti vpisani v register izvajalcev poslovnih dejavnosti () in v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin (SEME register).

Pridelovalec  mora rastlinski material pred trženjem v Sloveniji ali v EU opremiti z etiketo dobavitelja in rastlinskim potnim listom, v kolikor ima za to tudi ustrezna dovoljenja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Za razmnoževalni in sadilni material kutine (Cydonia oblonga), jablane (Malus spp.) in hruške (Pyrus spp.), za katere sta glivi N. alba in N. malicorticiso opredeljeni kot NNŠO, je predpisan ničelni prag (0 %), kar pomeni, da glivi N. alba in N. malicorticis na teh rastlinah ne smeta biti navzoči.

Posebni ukrepi za preprečevanje navzočnosti gliv N. alba in N. malicorticisna sadikah zgoraj navedenih rastlinskih vrst niso predpisani. Pridelovalec v skladu Smernicami za izdajanje rastlinskih potnih listov (Poglavje V) izvaja splošne ukrepe v okviru katerih ustrezno pogosto in glede na biologijo ter pogoste poti prenosa gliv N. alba in N. malicorticiso opravlja vizualne preglede rastlin v drevesnici oziroma nasadu. Če pridelovalec sumi ali ugotovi, da je na rastlinah prisotna gliva N. alba ali N. malicorticiso, lahko odvzame vzorce in jih pošlje v  akreditiran laboratorij, da se okužba potrdi ali ovrže.

Pridelovalec mora v skladu s predpisi voditi evidenco o izdanih etiketah dobavitelja oziroma rastlinskih potnih listov, o opravljenih vizualnih pregledih v drevesnici oziroma nasadu in o morebitnih opravljenih vzorčenjih ter hraniti poročila o rezultatih testiranj.

Varstvo

Preventivni in biovarnostni ukrepi

Za preprečevanje ožiga jablanovih vej in grenke gnilobe jabolk je tako kot pri drugih boleznih lesa izrednega pomena higiena v nasadu in pravočasno odstranjevanje obolelih delov dreves, ki jih obvezno zažgemo.

Vse na novo nastale ožige in rakaste rane na deblih in vejah ter ovenele in odmrle poganjke je treba čim prej, ob suhem vremenu, izrezati in v celoti odstraniti iz nasada. Sadike dreves je potrebno skrbno pregledati za morebitne simptome ob sajenju ter pregled ponoviti takoj naslednjo pomlad. Drevesa z bolezenskimi znamenji je treba odstraniti.

Izogibamo se poznega obiranja in tehnološko prezrelih plodov saj so taki plodovi dlje časa izpostavljeni potencialnim okužbam in se slabše skladiščijo. Večjim težavam z gnitjem so podvržene pozne sorte, ki se dlje časa skladiščijo saj se običajno prvi znaki okuženih plodov pojavijo šele 3-7 mesecev po obiranju.

Obseg okuženih plodov se oceni tako, da nekaj plodov določene sorte iz posameznega nasada izpostavimo visoki vlagi in temperaturam med 18 in 21 ˚C za en mesec, zatem pa določimo delež okuženih plodov. Bolj okuženi plodovi naj se prednostno porabijo ali tržijo.

Med ukrepe, ki jih izvajamo po obiranju in močno zmanjšajo število okužbe je potapljanje plodov v vročo kopel (HTW-hot water treatment) ter izpostavitev plodov temperaturam tik nad lediščem za kratek čas.

Priporoča se izvajanje biovarnostnih (higienskih) ukrepov, predvsem razkuževanja opreme in orodja.

Kemično varstvo

Proti ožigu in grenki gnilobi jabolk učinkujejo fungicidi, namenjeni zatiranju ostalih glivičnih okužb. Priporoča se preventivno škropljenje z registriranimi fungicidi, da preprečimo razvoj in širjenje. V jesenskem obdobju, ko obstaja največja nevarnost okužb lesa so pomembna škropljenja, namenjena razkuževanju lesa. Škropljenja z bakrovimi pripravki v času odpadanja listja je v primeru deževne in tople jeseni priporočljivo izvesti večkrat. Običajno opravimo dve škropljenji in sicer prvo, ko odpade 50% listja in drugo po odpadanju listov. Z bakrovimi pripravki škropimo tudi spomladi, v času brstenja oz. po opravljeni zimski rezi.

Pri preventivnem varstvenem pristopu preprečevanja gnitja plodov v skladiščih, nanašamo fungicide od prvega olistanja do obiranja. Najpomembneje je, da poskrbimo za ščitenje plodov že zgodaj v sezoni, plodiči se lahko okužijo že en mesec po formiranju. Fungicide nanašamo tik pred napovedanimi padavinami v tedenskih intervalih, v prvi polovici pridelovalne sezone in v 10-14 dnevnih intervalih v drugi. Proti ožigu in grenki gnilobi jabolk se uporabljajo fungicidi za zatiranje skladiščnih bolezni, bolezni lesa in sadne gnilobe. Pred začetkom zorenja plodov je potrebno opraviti zaključna škropljenja s katerimi omejujemo gnitje plodov tekom skladiščenja. Termin škropljenja prilagodimo glede na predviden čas obiranja ob upoštevanju izbire pripravka in predpisane karenčne dobe.

Aktualni seznam registriranih FFS, dovoljeni odmerki in frekvenca škropljenja so dostopni na povezavi Seznam FFS.

Viri

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019

Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja

Trouillas, Travadon, Nouri, Lawrence, Field Evaluation of Fungicides for the Management of Neofabraea Leaf Lesion of Olive in California, 2023. Plant Desease vol , 107, num.10. APS Online Publications.

Everett, Hasna, Pushparajah, Middleditch, Ramos, Vergara, Wood, Fisher, Olsson, Nagul, Cho, Woolf, Semi-commercial hot water treatments to control apple bull’s eye rot (Neofabraea alba).2021.  ISHS Acta Horticulturae 1325: V International Symposium on Postharvest Pathology: From Consumer to Laboratory-Sustainable Approaches to Managing Postharvest Pathogens

Sutton, Aldwinckle, Agnello, and Walgenbach. 2014. Antracnose Canker and Perennial Canker. Compendium of Apple and Pear Diseases and Pests, 2nd edition 51-53.

Sutton, Aldwinckle, Agnello, and Walgenbach. 2014. Bull’s-Eye Rot. Compendium of Apple and Pear Diseases and Pests, 2nd edition 78-79.