Ožig stebel in strokov soje, črna pegavost stebla in plesnivost semen

Diaporthe/Phomopsis – kompleks več vrst sorodnih gliv

Metka Žerjav in Janja Zajc, julij 2022

Uvod

Bolezenska znamenja, ki jih povzročajo glive iz rodov Diaporthe in Phomopsis (D/P) na soji so zelo raznolika: ista vrsta glive povzroča več sprememb na rastlini in različne vrste lahko povzročijo enaka ali zelo podobna bolezenska znamenja. Iz kompleksa D/P so bile v Sloveniji ugotovljene vrste Diaporthe sojae, Diaporthe caulivora in Phomopsis longicolla, ki so razširjene tudi v sosednjih državah, kjer pridelujejo sojo. Ker se prenašajo s semenom, jih ob setvi okuženega semena vnesemo tudi v območja, kjer bolezen prej še ni bila razširjena. Škoda, ki jo povzročajo, je odvisna predvsem od vremenskih razmer. V letih, ko je vreme v času dozorevanja soje deževno in toplo, so izgube pridelka lahko velike. Kadar žetev zaradi slabega vremena ni opravljena pravočasno, lahko velik delež zrnja splesni.

Bolezenska znamenja

Ožig stebel

Ožigi, kjer je tkivo rjavo in odmira, se pokažejo ob nodijih stebel (slika 2). Nekroza se širi navzgor in navzdol in prehaja v zdravo, zeleno steblo. Ko odmrlo tkivo zaobjame steblo po vsem obsegu, se prekine pretok vode in hranil, listje rumeni in rastlina se prične sušiti (slika 3). Porumeneli in suhi listi obvisijo še nekaj časa na rastlini.

Razvoj in širjenje bolezni

Večina gliv iz kompleksa D/P ima spolni in nespolni ciklus razmnoževanja. Prenašajo se s semenom (lahko tudi brez vidnih sprememb na semenu v obliki micelija) in z okuženimi rastlinskimi ostanki. Na žetvenih ostankih nastajajo trosišča s spolnimi trosi (askosporami), ki spomladi ali poleti okužujejo nove posevke. Ciklus bolezni se lahko začne tudi z nespolnimi trosi, ki spomladi nastajajo v piknidijih, ravno tako na žetvenih ostankih. Nespolni trosi nato nastajajo na odmrlih delih rastlin (listnih pecljih, listih, steblih) skozi vso rastno dobo, če je le dovolj vlage. Iz piknidijev izhajajo sluzaste gmote trosov, ki se predvsem s pomočjo dežnih kapelj širijo med rastlinami. Okužba strokov je uspešna, če je poleg vlage tudi dovolj toplo (15 do 20 °C). Tudi nekateri pleveli so gostitelji gliv iz kompleksa D/P in so lahko vir za okužbo soje.

Varstvo

Priporočljiva je uporaba certificiranega semena. V nekaterih državah je pogoj za trženje semena soje, da to nima več kot 15 % semen okuženih z glivami D/P kompleksa. Lastno seme, kjer kakovost ni bila ugotovljena, ima zaradi okužbe s temi glivami pogosto prenizko kaljivost in pričakujemo lahko tudi večji izpad po vzniku.

Sejemo na njive, kjer soja ni bila posejana vsaj dve leti in se izogibamo legam z veliko vlage.

Žlahtnitelji pri iskanju novih sort upoštevajo glive D/P kompleksa in uspelo jim je pridobiti sorte, ki so precej odporne. V primeru težav s temi boleznimi iščemo odpornejšo sorto, vendar je potrebno vedeti, katera od vrst je glavni povzročitelj na določenem območju pridelave, saj se sorte razlikujejo glede odpornosti za posamezno vrsto glive. Pri sortah s krajšo rastno dobo je na splošno težav zaradi te bolezni manj.

Hitro spravilo, takoj ko soja doseže tehnološko zrelost, prepreči plesnivost zrnja v primeru slabega vremena.

Kjer se je bolezen v posevku močneje pojavila, ostanke zdrobimo in zadelamo v tla, da pospešimo njihovo razgradnjo.

Uporabljeni viri

Compendium of Soybean Diseases and Pests, Fifth Edition. 2015. Hartman G.L., Rupe J.C., Sikora E.J., Domier L.L., Davis J.A., Steffey K.L. (Ur.). St. Paul, The American Phytopathological Society: 201 str.

Riccioni L., Petrović K. 2012. Identification of pathogenic fungi from soybean. International Conference on BioScience: Biotechnology and Biodiversity, Step in the future, The Forth Joint UNS – PSU, June 18-20, 2012, Novi Sad, Serbia: 342-360

Žerjav M., Rodič K., Urbančič Zemljič M., Schroers H-J. 2017. Glivične bolezni soje v Sloveniji. V: Trdan S. (ur.). Zbornik predavanj in referatov 13. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Rimske Toplice, 7.– 8. Marec 2017. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 399-405