Padavica kalčkov in venenje sadik

Padavico kalčkov in venenje sadik solatnic povzročajo glive in glivam podobni organizmi (oomicete) iz rodov Pythium, Rhizoctonia, Thielaviopsis in nekaterih drugih. Glive, ki živijo v tleh in se ohranjajo tudi v rastlinskih ostankih so v naravi splošno razširjene. Okužijo lahko že seme med vznikom, sejance neposredno po vzniku in tudi nekoliko starejše sadike. Težave zaradi padavice se pojavljajo predvsem pri pridelovanju sadik v zavarovanih prostorih in so bolj izrazite v obdobjih s slabšo osvetlitvijo in nižjimi temperaturami. Škodi, ki jo delajo omenjene glive, se v večji meri izognemo, če za gojenje sadik uporabljamo kakovosten substrat brez povzročiteljev bolezni in za namakanje čisto, nekontaminirano vodo. Trosi gliv so namreč pogosto navzoči v vodi, ki kroži v namakalnih sistemih, pa tudi v površinskih vodah. Zastajanje vode v substratu zelo pospeši razvoj bolezni zato je potrebno dobro uravnavanje namakanja.

Bolezenska znamenja so precej izrazita. Kot pove že ime bolezni, rastlinice po okužbi poležejo in se kmalu posušijo. Pythium lahko povzroči propad rastlinic že pred vznikom semena ali kmalu po razvoju prvih kličnih listov. Na spodnjem delu stebelca (hipokotilu) opazimo rjave lise mokrega videza, ki se širijo po rastlini navzgor in po koreninah navzdol. Ob višji vlagi se okrog stebelca razvije bela prevleka micelija, ki se lahko razširi na sosednje rastline, kadar je sklop gost.

Za razliko od oomicet iz rodu Pythium, lahko Rhizoctonia okužuje solatnice v vseh razvojnih fazah, od komaj vzniklih pa do starih rastlin v fiziološki zrelosti. Mladim rastlinam stebla počrnijo v bližini koreninskega vratu, rast se ustavi, listi se sušijo. Pogosto se stebla toliko zožijo, da se prelomijo. Kadar je v rastni dobi veliko vlage in pride z glivo okužena zemlja v stik z zunanjimi listi zelja, lahko na glavah opazimo rjave pege, ki se širijo in gliva prodira v solatno glavo skozi več plasti listov. Med listi včasih najdemo micelij z majhnimi rjavimi sklerociji.

Gliva Pythium spp. okužuje rastline v zgodnjih razvojnih stopnjah, ko so razviti prvi klični listi. Kasneje ko rastlinsko tkivo dobi močnejšo strukturo in so rastline zaščitene pred vdorom glive, okužba ni več mogoča. Gliva se ohranja v odmrlih rastlinskih ostankih ali pa oblikuje trajne spore – oospore. V vlažnem okolju oospore kalijo posredno z zoosporami ali neposredno s kličnim mešičkom in okužijo korenine ali stebla. Patogen se v vodi na nespolen način hitro množi v več ciklusih pri čemer nastajajo sporangiji in v njih zoospore. Na propadajočih rastlinah nastanejo oospore, ki so spolna oblika glive in služijo za ohranjanje, prezimovanje. Temperatura ima velik vpliv na kalitev oospor in sporangijev. Temperature nižje od 20 °C, dobro prehranjene rastline in vlažne rastne razmere pospešijo širjenje glive Pythium.

Rhizoctonia se ohranja v tleh ali na rastlinskih ostankih v obliki sklerocijev ali micelija. Na aktivnost glive vpliva več dejavnikov: prehranjenost, pH, vlaga, temperatura in mikrobiološka aktivnost tal. Gliva lahko okuži gostiteljsko rastlino tekom cele rastne dobe, najbolj dovzetne pa so mlade rastline. Jakost bolezni je odvisna od vremenskih in talnih razmer, kakor tudi od agresivnosti seva glive. Večinoma povzročitelji padavice niso omejeni samo na solatnice, temveč okužujejo tudi druge kmetijske rastline in se v tleh lahko ohranijo med rastnimi dobami tudi brez gostiteljske rastline.