Padavica sadik in kalčkov kapusnic

Neja Marolt; oktober 2018

Padavico sadik in kalčkov kapusnic povzročajo glive in glivam podobni organizmi (oomicete) iz rodov Pythium, Phytophthora, Rhizoctonia, Fusarium in nekaterih drugih. Glive, ki živijo v tleh in se ohranjajo tudi v rastlinskih ostankih so v naravi splošno razširjene. Okužijo lahko že seme med vznikom, sejance neposredno po vzniku in tudi nekoliko starejše sadike. Težave zaradi padavice se pojavljajo predvsem pri pridelovanju sadik v zavarovanih prostorih in so bolj izrazite v obdobjih s slabšo osvetlitvijo in nižjimi temperaturami. Škodi, ki jo delajo omenjene glive, se v večji meri izognemo, če za gojenje sadik uporabljamo kakovosten substrat brez povzročiteljev bolezni in za namakanje čisto, nekontaminirano vodo. Trosi gliv so namreč pogosto navzoči v vodi, ki kroži v namakalnih sistemih, pa tudi v površinskih vodah. Zastajanje vode v substratu zelo pospeši razvoj bolezni zato je potrebno dobro uravnavanje namakanja.

Bolezenska znamenja so precej izrazita. Kot pove že ime bolezni, rastlinice po okužbi poležejo in se kmalu posušijo. Pythium lahko povzroči propad rastlinic že pred vznikom semena ali kmalu po razvoju prvih kličnih listov. Na spodnjem delu stebelca (hipokotilu) opazimo rjave lise mokrega videza, ki se širijo po rastlini navzgor in po koreninah navzdol. Ob višji vlagi se okrog stebelca razvije bela prevleka micelija, ki se lahko razširi na sosednje rastline, kadar je sklop gost.

Za razliko od oomicet iz rodu Pythium, lahko Rhizoctonia okužuje kapusnice v vseh razvojnih fazah, od komaj vzniklih pa do starih rastlin v fiziološki zrelosti. Mladim rastlinam stebla počrnijo v bližini koreninskega vratu, rast se ustavi, listi se sušijo. Pogosto se stebla toliko zožijo, da se prelomijo. Kadar je v rastni dobi veliko vlage in pride z glivo okužena zemlja v stik z zunanjimi listi zelja, lahko na glavah opazimo rjave pege, ki se širijo in gliva prodira v zeljno glavo skozi več plasti listov. Med listi včasih najdemo micelij z majhnimi rjavimi sklerociji.

Gliva Pythium spp. okužuje rastline v zgodnjih razvojnih stopnjah, ko so razviti prvi klični listi. Kasneje ko rastlinsko tkivo dobi močnejšo strukturo in so rastline zaščitene pred vdorom glive, okužba ni več mogoča. Gliva se ohranja v odmrlih rastlinskih ostankih ali pa oblikuje trajne spore – oospore. V vlažnem okolju oospore kalijo posredno z zoosporami ali neposredno s kličnim mešičkom in okužijo korenine ali stebla. Patogen se v vodi na nespolen način hitro množi v več ciklusih pri čemer nastajajo sporangiji in v njih velike količine zoospor. Na propadajočih rastlinah nastanejo oospore, ki so spolna oblika glive in služijo za ohranjanje, prezimovanje. Temperatura ima velik vpliv na kalitev oospor in sporangijev. Temperature nižje od 20 °C, dobro prehranjene rastline in vlažne rastne razmere pospešijo širjenje glive Pythium.

Rhizoctonia se ohranja v tleh ali na rastlinskih ostankih v obliki sklerocijev ali micelija. Na aktivnost glive vpliva več dejavnikov: prehranjenost, pH, vlaga, temperatura in mikrobiološka aktivnost tal. Gliva lahko okuži gostiteljsko rastlino tekom cele rastne dobe, najbolj dovzetne pa so mlade rastline. Jakost bolezni je odvisna od vremenskih in talnih razmer, kakor tudi od agresivnosti seva glive.

Večina povzročiteljev padavice ni omejene samo na kapusnice temveč okužujejo tudi druge kmetijske rastline in se v tleh lahko ohranijo med rastnimi dobami tudi brez gostiteljske rastline.

Za preprečevanje pojava padavice sadik so pomembne razmere v okolju kjer vzgajamo sadike. Zagotavljanje dobre osvetlitve, primerne temperature za vrsto vrtnine in zračnosti zmanjša verjetnost za pojav padavice v rastlinjakih. Za setev je priporočljiva uporaba kakovostnega setvenega substrata, ki ni vir okužbe in je hkrati dobro odceden, da ob steblu in koreninah ne zastaja voda. Poskrbimo, da sadike niso preveč zalite. Gojitvene plošče v katere sejemo kapusnice morajo imeti dovolj veliko razdaljo med setvenimi mesti. V nasprotnem primeru je sklop rastlin pregost in zadržuje prekomerno količino vlage, kar pospeši razvoj bolezni. Če imamo namen gojitvene plošče uporabiti večkrat, jih pred naslednjo uporabo temeljito speremo in razkužimo. Prostor v katerem se nahajajo sadike redno zračimo, da nižamo zračno vlago.

Pri pridelavi sadik kapusnic je pri nas že uveljavljena uporaba pripravka na osnovi dehidriranih živih spor in micelija glive Gliocladium catenulatum. Ta se naseli na korenine, stebla in liste gojenih rastlin, kjer se razmnožuje in odvzema hranila ter življenjski prostor glivam povzročiteljicam padavice in tako zmanjša okužbo. Fungicid, ki vsebuje fosetil in propamokarb se sme uporabljati za sadike kapusnic v zaščitenih prostorih, vendar le do presajanja in največ dvakrat na istih rastlinah.

Laemmlen F. 2001. Damping-off diseases. University of California, Agriculture and natural resources.

https://anrcatalog.ucanr.edu/pdf/8041.pdf (oktober 2018)

Lamichhane J. R., Dürr C., Schwanck A. A., Robin M. H., Sarthou J. P., Cellier V., Messéan A., Aubertot J. N. 2017. Integrated management of damping-off diseases. A review. Agron. Sustain. Dev. 37: 10

Maček J. 1986. Posebna fitopatologija, patologija vrtnin. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo, Ljubljana: 233 str.

Pscheidt J. W., Ocamb C. D. 2018. Cabbage and cauliflower (Brassica sp.) – damping off (wirestem)

https://pnwhandbooks.org/node/2364/print (oktober 2018)

Williams P. H. 2007. Compendium of Brassica diseases. 2007. Rimmer S. R., Shattuck V. I., Buchwaldt L. (Ur.). Minnesota, Americana Phytopathological Society: 117 str.