Padavica sadik

Pythium spp.

Urša Prislan, oktober 2022

Uvod

Rod Pythium spp. je velik in raznolik rod oomicet, glivam podobnih organizmov.

Večina patogenov iz tega rodu je polifagnih. Talne bolezni, ki jih povzročajo prizadanejo številne rastlinske vrste, tako gojene kot samonikle.

Vrste rodu Pythium so prisotne v večini obdelovalnih površin, na prostem in v rastlinjakih. Veliko težav povzročajo pri pridelavi sadik. Napadejo mlado rastlinsko tkivo rastlin v zgodnjih fazah rasti.

Bolezenska znamenja in opis povzročitelja

Simptome okužb z oomicetami rodu Pythium se pogosto lahko zamenja z simptomi okužb drugih patogenov, npr. Phytophthora, Rhizoctonia …

Patogen lahko izvrši okužbo v kateremkoli stadiju kalitve semen oziroma v zgodnjem stadiju rasti rastline. Najpogostejši simptom, ki ga povezujemo z napadom patogena rodu Pythium je okužba semena med kalitvijo. Seme zgnije, rastlinica propade že v tleh, do vznika ne pride.

Okužbe se vršijo tudi po vzniku. Na koreninah in koreninskem vratu so vidne sprva rumeno rjave lise, ki kasneje potemnijo in se širijo navzgor po steblu. Okužen del stebla začne gniti in se stanjša. Rastlina izgubi oporo in poleže. Bolezen se širi radialno , zato so okužene rastline v okroglih gnezdih.

Pod vlažnimi pogoji se na rastlinah pojavi plesniva prevleka.

Slika: Koreninska gniloba korenin sadike, ki jo povzroča Pythium (levo) in zdrava sadika (desno) (vir: Gerald Holmes, California Polytechnic State University at San Luis Obispo, Bugwood.org).

Razvoj in širjenje bolezni

Oomicete iz rodu Pythium se v tleh ohranijo kot micelij v odmrlih ostankih okuženih rastlih. Ob odsotnosti gostitelja tvorijo oospore, s katerimi se v tleh ohranijo več let.

Spomladi, ko nastopijo ugodne razmere, dovolj visoka vlaga v tleh, le te postanejo aktivne in patogen začne svoj razvoj. Tvori sporangije, kateri tvorijo in sprostijo veliko zoospor. Obseg bolezni je hujši v obdobju visoke vlažnosti v tleh, saj se zoospore premikajo po vodi do rastlin in jih okužijo. Če se tla osušijo, gre patogen v fazo mirovanja in svoj razvoj nadaljuje, ko je vlažnost v tleh ponovno optimalna.

Ob prevelikem zalivanju in močnih nalivih je visoka možnost širjenja zoospor po tekoči vodi iz okuženih rastlin na zdrave rastline. Bolezen se širi tudi s premikanjem okužene zemlje ter okuženih rastlin.

Varstvo

Za zatiranje uporabljamo fungicide, ki so dovoljeni za uporabo v aktualnem letu. Uporaba fungicidov je najbolj uspešna, če jih uporabljamo preventivno. Če se uporabljajo po okužbi, je njihova učinkovitost slabša.

Za preprečitev bolezni so pomembni preventivni ukrepi. Nadzorovanje talne vlage, uporaba certificiranega semena, pri pridelavi sadik uporaba kemično in fizikalno razkuženega substrata, izogibanje pretiranemu zalivanju in gnojenju z dušičnimi gnojili.

Viri

Jones J.B., Stall R.E.,  Zitter T.A. 1993. Compedium of Tomato Diseases. Second edition. The American Phytipathological  Society, Minnesota: str 20.

Peeg K., Manners A. 2014. Pythiums species.  A constant threat to nursery production.  Agri-science Queensland, Department of Agriculture, Fisheries and Forestry.