Pasasti in križasti grozdni sukač

Eupoecilia ambiguella Hbn. in Lobesia botrana  Den. et. Schiff.

Jaka Razinger in Špela Modic; oktober 2018

Metulja pasasti in križasti grozdni sukač izvirata iz Evrazije. Pripadata družini zavijačev (Tortricidae) in sta znana škodljivca vinske trte pri nas in drugod po svetu. Obe vrsti se pojavljata na vinorodnih območjih in imata podoben razvoj, njuna številčnost pa se razlikuje po posameznih vinorodnih območjih. V običajnih letih razvijeta dva rodova. Pojav tretjega rodu je pri križastem sukaču dokaj reden, pri pasastem pa redek. Prezimijo bube v zapredku pod lubjem na trsih.

Škodo povzročajo gosenice sukačev, ki objedajo nadzemne dele trte. Gosenice prvega rodu se prehranjujejo s kabrnki, cvetovi in sveže oplojenimi grozdiči, gosenice drugega rodu pa z dozorevajočimi grozdnimi jagodami. Tako se škoda prvega rodu kaže predvsem kot uničenje delov kabrnkov, cvetov in zametkov jagod, škoda drugega rodu pa kot povišana stopnja okuženosti jagod s sivo grozdno plesnijo (Botrytis cinerea Pers.). Poleg dejstva, da sukači napadajo grozne jagode so namreč tudi prenašalci sive grozdne plesni. To je tudi en glavnih razlogov za njihovo zatiranje.

Prvi rod se pojavi zadnji dekadi aprila ali na začetku maja in traja do sredine junija. Navadno začnejo letati, ko je povp. dnevna temp. zraka deset dni zaporedoma več kot 10 °C. Metulj pasastega sukača meri preko kril 12-14 mm in ima značilno modro-rjavo progo prečno čez prvi par kril. Metulj križastega sukača je malo manjši – čez krila meri 10-12 mm. Krilni vzorec je sestavljen iz mozaično porazdeljenih peg sivozelene, rumenorjave in temnorjave barve na sivkastorumeni osnovi.

Po oploditvi smica odloži od 40 do 80 ovalnih, prozornih jajčec. Iz njih se po približno tednu dni izležejo gosenice. Ko le-te dorastejo so dolge ca. 10 mm. Gosenica pasastega sukača so rdečerjave s črno glavo, križastega sukača pa sivozelene barve z rumeno glavo. Gosenice s pajčevinastim zapredkom zapredejo več cvetov in se gibljejo znotraj zapredka, ter žro cvetove. Posamezna gosenica uniči v povprečju 5 do 6 cvetov. Razvoj gosenc traja 3 do 4 tedne. Do konca junija se zabubijo gosnice prvega rodu. V začetku julija začno izletavati metulji drugega rodu, ki letajo do srede avgusta.

Slika 1: Gosenica križastega sukača na listu vinske trte (foto arhiv KIS)

ličinka sukača na trti CROP

Priporočljivo je redno pregledovati trto in spremljati njihov pojav in številčnost, da lahko pravočasno ustrezno ukrepamo. Začetek leta in velikost populacije lahko ugotavljamo z metodo ulova metuljev (samcev) na feromonske vabe. Za spremljanje leta prvega rodu sukačev vabe nastavimo v zadnjem tednu aprila ali v prvem tednu maja. Za vsako vrsto sukača imamo ločeno vabo. Za drugi rod sukačev vabe nastavimo  v zadnjem tednu junija ali v prvem tednu julija. Za zatiranje se odločimo na osnovi kritičnega števila. To je tisto število ujetih metuljev, ko ocenjujemo, da je populacija tako velika, da bo škoda, ki jo bodo povzročile gosenice, značilno večja od stroškov zatiraja. Po izkušnjah strokovnjakov je zatiranje prvega rodu pasastega sukača potrebno, ko se na posamezno vabo, od začetka ulova, ulovi več kot 70 metuljčkov. Zatiranje križastega sukača pa, če se na posamezno vabo ulovi več kot 150 metuljčkov. Druga oblika ugotavljanja praga škodljivosti  je preštevanje zapredkov ali gosenic na 100 naključno izbranih kabrnkov ali grozdov. Mnenja o zatiranju prvega rodu so deljena. Za zatiranje prvega rodu se odločimo, če najdemo pri 100 naključno izbranih kabrnkih več kot 30 do 50 zapredkov. Pri integriranem varstvu celo 100 zapredkov na 100 kabrnkov. Večinoma zatiranje prvega rodu ni potrebno, razen v krajih, kjer je močan pojav tega škodljivca. Za zatiranje drugega rodu se odločimo, če ugotovimo več kot 3 do 5 gosenic ali zapredkov na 100 naključno izbranih grozdov. Spremljanje ulova metuljčkov na feromnske vabe je zelo pomembno za določitev rokov uporabe sodobnih insekticidov, ki jih uvrščamo med regulatorje in zaviralci razvoja žuželk.

Za zatiranje grozdni sukačev imamo na razpolago še dve nekemični metodi. Prva je uporaba metode zbeganja samcev (konfuzije) s pomočjo feromonskega dispenzorja, druga pa je uporaba bioinsekticida. To so pripraviki na osnovi bakterije Bacillus thurigiensis.

Slika 2: Metoda zbeganja temelji na uporabi »seksualnega« feromona, shranjenega v tako imenovanem dispenzorju, s katerim motimo oziroma begamo samce, da ne najdejo samic za parjenje in oploditev. Velika količina feromona napačno usmerja samce in ti ne morejo zaznati šibkega vira naravnega feromona, ki ga izločajo samice. Na tak način uravnavamo gostoto populacije sukačev in s tem pripomoremo k zmanjšanju škode (foto arhiv KIS)

Slika 2 Feromonski dispenzor

Urbez-Torres J.R., Philips A.J.L., Gubler W.D., 2015. Botrytis Bunch Rot and Blight. V: Compendium of Grape Diseases, Disorders, and Pests. Wilcox W. F., Gubler W. D., Uyemoto J. K. (eds.). 2nd edition. St. Paul, Minnesota, The American Phytopathological Society: 39-45

Vršič Stanko, Lešnik Mario, 2010. Vinogradništvo – druga dopolnjena izdaja. Založba ČZD Kmečki glas, Ljubljana. ISBN 9612033633, 9789612033637, 403 str.

Tehnološka navodila za integrirano pridelavo grozdja. 2018. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS