Pegavosti na solatnicah

Kazalo: Pegavosti na solatnicah

Meta Urbančič Zemljič, julij 2022

Uvod

Na solatnicah se pojavljajo razne listne pegavosti, ki lahko v ugodnih razmerah za njihov razvoj povzročijo škodo, glede na to, da solatnice pridelujemo zaradi listov. Povzročitelji so iz različnih skupin, bolezenska znamenja so si lahko zelo podobna in je za njihovo pravilno določitev pogosto potrebna laboratorijska analiza. V nadaljevanju so opisane nekatere najpomembnejše glivne pegavosti.

Bolezenska znamenja

Solatna pegavost (antraknoza), ki jo povzroča gliva Microdochium panattonianum (sin. Marssonina panattoniana) se pojavi najprej na spodnjih listih solate, kjer nastanejo drobne, rumenkasto-oranžne, okrogle do oglate pege. Sprva so bolj vodene, nato se tkivo v sredini posuši in izpade, tako, da so listi videti naluknjani. Znamenja se začnejo pojavljati v predelu glavnih žil. Pege na žilah so bolj podolgaste in vdrte, okoliško tkivo poka. V ugodnih razmerah se pege združujejo v večje ploskve in okužbe se širijo na mlajše liste. Bolezen se pojavlja med rastjo, predvsem pri pridelavi na prostem, lahko pa tudi med skladiščanjem – na solati, endiviji in redkeje na radiču. Okužijo se lahko tudi sorodni pleveli (npr. ločika, škrbinka, idr.). Razvoju bolezni odgovarja mokro vreme in zmerne temperature (optimum med 17 in 19 oC). Nevarna so predvsem obdobja z meglo in roso ali dalj časa trajajoče deževje. Gliva se ohranja na okuženih rastlinskih ostankih in v obliki mikrosklerocijev v tleh. Za primarne okužbe mora biti listje mokro, kasneje pa za širjenje bolezni zadostuje že visoka zračna vlaga (100 %). Za omejevanje bolezni so najpomembnejši preventivni ukrepi, predvsem kolobar (vsaj 2 letni ali več) in odstranjevanje rastlinskih ostankov, tako med rastjo (odstranjevanje starih listov s pegami), kot po pobiranju pridelka, zaradi preprečevanja kopičenja mikrosklerocijev v tleh. Raba fungicidov je učinkovita, če se jih rabi preventivno.

Pegavostim, ki jih povzročijo glive iz rodu Septoria (S. lactucea, S. birgitae) ustrezajo obdobja s prevladujočim hladnim in deževnim vremenom. Glive lahko okužijo solato in druge sorodne vrste. Bolezenska znamenja se pojavijo najprej na najstarejših listih, ki so bližje tlom. Pege so sprva drobne, svetle in nepravilnih oblik, postopoma se večajo, znotraj porjavijo, obkroža jih rumenkasto tkivo. Prizadeti listi se sušijo. Bolezen lahko spoznamo po drobnih črnih točkah, ki nastanejo na odmrlem tkivu znotraj peg in jih lahko vidimo s prostim očesom. Gre za trosišča (piknidije), v katerih se oblikujejo množine trosov. Če je listje mokro se trosišča odprejo in trosi se izločijo na površje ter se z dežnimi kapljami širijo na sosednje rastline. Če se bolezen pojavi na semenicah se lahko okuži tudi seme. Najpomembnejši način ohranjanja in širjenja bolezni so okuženi ostanki, ki jih pustimo na njivah.

Na solatnicah se lahko pojavi tudi črna listna pegavost, ki jo povzročajo glive Alternaria sp. Med bolj razširjenimi je A. cichorii na endiviji. Na listih se pojavijo temne pege nepravilnih oblik, najprej na zunanjih listih, ob toplem in vlažnem vremenu se lahko pege širijo tudi na notranje liste in povzročijo propad celih rastlin. Večjim škodam se izognemo, če poskrbimo, da imajo rastline dovolj prostora in dobre razmere za hitro rast. Glive se ohranjajo na rastlinskih ostankih, zato skrbimo za higieno na njivah in sejemo zdravo seme.

Slika 1: Pegavosti na listih solate

Slika 2: Pegavosti na listih solate

Slika 3: Črna listna pegavost na endiviji

Varstvo

Za varstvo solat pred listnimi pegavostmi so pomembni predvsem preventivni ukrepi kot so:

  • širok kolobar,
  • setev zdravega (certificiranega) semena oz. sajenje zdravih sadik,
  • sajenje na primerno razdaljo, ki omogoča zračnost,
  • odstranjevanje sorodnih plevelnih vrst,
  • ravnanje z ostanki po pobiranju pridelka (zadelava v tla, ki pospeši mikrobiološki razkroj),
  • gojenje manj občutljivih sort (povsem odpornih sort ni).

Širjenje nekaterih listnih pegavosti solatnic je možno tudi z uporabo fungicidov.

Uporabljeni viri

Blancard D., Lot H., Maisonneuve B. 2006. A color atlas of diseases of lettuce and related salad crops – observation, biology and control. Manson Publishing Ltd, London, 375 str.

Celar F, Bedlan G. 2005. Septoria lactucae Pass. ali Septoria Birgitae Bedlan. V Maček J. (ur.) Zbornik predavanj in referatov 7. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin, 367-370

Subbarao K.V., Davis R.M., Gilbertson R.L., Raid R.N. 2017. Compendium of lettuce diseases and pests. Second edition. The American Phytopathological Society (APS), St. Paul, Minnesota, 165 str.