Pegavosti na solatnicah

Meta Urbančič Zemljič; oktober 2019

Solatna pegavost, ki jo povzroča gliva Microdochium panattonianum (sin. Marssonina panattoniana) se pojavi najprej na spodnjih listih solate, kjer se oblikujejo drobne, rumenkasto-oranžne, okrogle do oglate pege. Sprva so bolj vodene, nato se tkivo v sredini posuši in izpade, tako, da so listi videti naluknjani. Znamenja se začnejo pojavljati v predelu glavnih žil. Pege na žilah so bolj podolgaste in vdrte, okoliško tkivo poka. V primeru močnega napada se pege združujejo v večje ploskve in okužbe se širijo na mlajše liste. Bolezen se pojavlja med rastjo, predvsem pri pridelavi na prostem, lahko pa tudi med skladiščanjem; na solati, endiviji in redkeje na radiču. Okužijo se lahko tudi sorodni  pleveli (npr. ločika, škrbinka, …). Razvoju solatne pegavosti odgovarja mokro vreme in zmerne temperature (optimum med 17 in 19 oC). Nevarna so predvsem obdobja z meglo in roso ali dalj časa trajajoče deževje. Gliva se ohranja na okuženih rastlinskih ostankih in v obliki mikrosklerocijev v tleh. Za primarne okužbe mora biti listje mokro, kasneje pa za širjenje bolezni zadostuje že visoka zračna vlaga (100 %). Za omejevanje bolezni so najpomembnejši preventivni ukrepi, predvsem kolobar (vsaj 2 letni ali več) in odstranjevanje rastlinskih ostankov, tako med rastjo (odstranjevanje starih listov s pegami), kot po pobiranju pridelka, zaradi preprečevanja kopičenja mikrosklerocijev. Raba fungicidov je učinkovita, če jih rabimo preventivno.

Pegavost, ki jo povzročajo glive iz rodu Septoria je pri nas manj pogosta bolezen, pojavlja se občasno, v letih oz. obdobjih, ko prevladuje hladno in deževno vreme. Povzroča jo več vrst gliv (S. lactucea, S. birgitae, …), ki lahko okužijo solato in druge sorodne vrste.

Bolezenska znamenja se pojavijo najprej na najstarejših listih, ki so bližje tlom. Pege so sprva drobne, rumene in nepravilnih oblik, postopoma se večajo, znotraj porjavijo, pege obkroža rumenkasto tkivo. Prizadeti listi se sušijo. Bolezen lahko spoznamo po drobnih črnih pikah, ki nastanejo na odmrlem tkivu znotraj peg in jih lahko vidimo s prostim očesom. Gre za trosišča (piknidije),v katerih se oblikujejo množine trosov. V mokrem (deževnem) vremenu se trosišča odprejo in trosi se izločijo na površje ter se z dežnimi kapljami širijo na sosednje rastline. Bolezen je bolj nevarna v deževnem in hladnem vremenu. Če se pojavi na semenicah se lahko okuži tudi seme, s katerim se bolezen širi. Najpomembnejši način ohranjanja in širjenja bolezni so okuženi ostanki, ki jih pustimo na njivah.

Slika 1: Pegavosti na listih solate

Pegavost_slika1

Slika 2: Pegavosti na listih solate

Pegavost_slika2

Liste endivije lahko napade črna listna pegavost (Alternaria cichorii). Na listih se pojavijo temne pege nepravilnih oblik, najprej na zunanjih listih, ob toplem in vlažnem vremenu pa se lahko razširi tudi na notranje liste in povzroči propad celih rastlin. Večjim škodam se izognemo, če poskrbimo, da ima endivija dobre razmere in dovolj prostora za hitro rast. Gliva se ohranja na rastlinskih ostankih, zato skrbimo za higieno na njivah in sejemo zdravo seme.

Slika 3: Črna listna pegavost na endiviji

Pegavost_slika3

Za zatiranje pegavosti na solati so pomembni predvsem preventivni ukrepi, kot so:

  • kolobar,
  • setev zdravega, certificiranega semena oz. sajenje zdravih sadik,
  • sajenje na primerno razdaljo, ki omogoča zračnost,
  • odstranjevanje sorodnih plevelnih vrst,
  • ravnanje z ostanki po pobiranju pridelka (zadelava v tla, ki pospeši mikrobiološki razkroj),
  • gojenje manj občutljivih sort (odpornih sort ni).

Tudi nekateri fungicidi preprečujejo širjenje bolezni. Za zatiranje pegavosti za sedaj ni registriranih fungicidov, določeno stransko delovanje lahko dosežemo s pripravki, s katerimi zatiramo nekatere druge bolezni.

Uporabljeni viri:

Blancard D., Lot H., Maisonneuve B. 2006. A color atlas of diseases of lettuce and related salad crops – observation, biology and control. Manson Publishing Ltd, London: 375 str.

Celar F, Bedlan G. 2005. Septoria lactucae Pass. ali Septoria Birgitae Bedlan. V Maček J. (ur.) Zbornik predavanj in referatov 7. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin, 367-370

Subbarao K.V., Davis R.M., Gilbertson R.L., Raid R.N. 2017. Compendium of lettuce diseases and pests. Second edition. The American Phytopathological Society (APS), St. Paul, Minnesota