Pepelasta plesen jagode

Sphaerotheca macularis

Matic Novljan, David Snoj; avgust 2016, posodobljeno januar 2023

Uvod

Pepelasta plesen ali oidij (Sphaerotheca macularis sin. Podosphaera aphanis) je pomembna bolezen jagod tako pri pridelavi sadik kot pri pridelavi plodov. Bolezen je prisotna povsod, kjer je razširjena pridelava jagod. Glive iz skupine pepelovk pogosto povzročajo belzni tudi pri drugih sadnih vrstah in poljščinah kot so vinska trta, malina, krompir, leska… Okužbe na različnih rastlinskih vrstah povzročajo različne vrste pepelovk. Isto rastlinsko vrsto lahko okužujejo tudi predstavniki pepelovk iz različnih družin. Pepelovka povzroča največ škode pri pridelavi jagod v tunelih ali rastlinjakih in pri občutljivih sortah.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve. Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani storitev UVHVVR: “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/)

Preglednica: Seznam NNŠO in zadevnih gostiteljskih rastlin

Bolezenska znamenja

Zgodnje okužbe prepoznamo po majhnih belih lisah nepravilnih oblik na spodnji strani listov. Ker imajo jagode na spodnji strani listov veliko belih dlačic, so prve okužbe mnogokrat spregledane. Z razvojem glive, ki kolonizira celotno spodnjo stran listov, se močno okuženi listi zvijejo in zavihajo navzgor. Okuženi deli listov s časom spremenijo barvo in postanejo vijoličasti oziroma rdečkasti. Bolezenska znamenja se lahko pojavijo tudi na nezrelih jagodah. Okuženi sadeži se razvijajo neenakomerno, okuženo tkivo je razbarvano in na plodovih se pojavlja bel poprh – plesen.

Slika 1: Dobro prepoznavno znamenje pepelaste plesni – rdečenje po spodnjem robu lista (foto: arhiv KIS)

Slika 2: Pepelasta plesen na plodu (foto: arhiv KIS)

Razvoj in širjenje bolezni

Gliva je obligatni parazit, kar pomeni, da za preživetje nujno potrebuje živo rastlinsko tkivo. Vir prvih okužb v novih nasadih so pogosto sadike, ki so nemalokrat okužene z glivo že ob nakupu. Gliva na rastlinah prezimi v obliki kleistotecijev, ki se pomladi ob ustrezni zračni vlagi napnejo, razpočijo in sprostijo askuse s sporami. Askusi se prav tako ob navlaženosti napnejo ter sprostijo v zrak askospore, ki se na rastline razširijo z vetrom ali vodnimi kapljicami in tam vzklijejo. Na okuženih tkivih začnejo ob ustreznih vremenskih pogojih rasti dolge verižice konidijev (trosov), ki se ob tresljajih sproščajo in raznašajo z vetrom. Ti konidiji okužujejo novo prirastlo mlado tkivo, starejši listi in plodovi so manj občutljivi za okužbe. Glivi za razvoj najbolj ustreza visoka relativna zračna vlaga (nad 75%), zmerne temperature (15 – 27°C) in zmanjšana osvetilitev. Takšni pogoji največkrat nastanejo v tunelih, še posebno če so slabo zračeni. Preveč vode (omočenost listov) celo zavira razvoj glive, zato pepelovka pogosto povzroča manjšo škodo pri pridelavi jagod na prostem.

Varstvo

Preventivni ukrepi

Za zmanjšanje škode zaradi pepelaste plesni je zelo pomembno, da izberemo odporne oz. tolerantne sorte jagod. Jagode sadimo na primerno sadilno razdaljo, da omogočimo ustrezno zračnost. Ob nakupu sadik moramo biti pozorni, da imajo sadike certifikat, ki jamči, da so zdrave. Zaradi kopičenja različnih bolezni, tudi pepelaste plesni v nasadu, je potrebno v obdobju mirovanja nasade očistiti. Pri tem moramo biti pozorni in odstraniti čim več starega okuženega rastlinskega materiala, da se bolezen v prihodnjem letu ne bi širila naprej. Pri pridelavi jagod v tunelu ali rastlinjaku je potrebno zagotoviti dobro zračnost nasada, tuneli naj ne bodo predolgi. Ravno zaradi okuženi rastlinskih ostankov, ki se tekom rastnih dob nakopičijo na zemljišči je življenska doba nasada jagod dve leti oz. največ tri. Potem je potebno nasad izkrčiti in na novo zasaditi na drugem zemljišču.

Kemično varstvo

Micelij glive se večinoma širi po povrhnjici listov zato so za zatiranje te bolezni zelo učinkoviti pripravki na osnovi žvepla. Ker lahko od okužbe in do izraza simptomov preteče tudi štiri tedne, se za učinkovito varovanje priporoča preventivno škropljenje mladih nasadov v zgodnjem spomladanskem času. V primeru pojava močnih okužb, se za zatiranje bolezni lahko uporabi katerega izmed registriranih sistemičnih fungicidov. V ekološki pridelavi lahko za zatiranje pepelaste plesni uporabimo tudi pripravke na osnovi kalijevega hidrogenkarbonata ter sredstva na osnovi mikroorganizmov.

Slika 3: Staro listje pozimi varuje sadike pred mrazom, pomladi ga je nujno odstraniti iz nasada in uničiti bodisi z zakopavanjem ali sežiganjem (foto: arhiv KIS).

Slika 4: Vihanje listov je značilno znamenje pepelaste plesni (foto: arhiv KIS).

Uporabljeni viri

Compendium of strawberry disease. 2. izdaja. 1998. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 98 str.

Koron D. 1997.Jagode: Pridelovanje in uporaba. Ljubljana: Kmečki glas: 120 str.

Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičevja. Ljubljana: Kmečki glas: 98 str.

Peres N. A. in Mertley J. C. 2004. Powdery mildew of strawberries. University of Florida, IFAS extension: PP-208

Bolda M. in Koike S. T. 2015. Powdery mildew of strawberry. California strawberry commission. Watsonville, California

Dara S. 2011. New name for strawberry powdery mildew pathogen. University of California, Divison of agriculture and natural resources
http://ucanr.edu/blogs/blogcore/postdetail.cfm?postnum=4260 (avgust 2016)