Pepelasta plesen jagode

Matic Novljan, David Snoj; avgust 2016, posodobljeno januar 2023

Pepelasta plesen ali oidij (Sphaerotheca macularis sin. Podosphaera aphanis) je pomembna bolezen jagod tako pri pridelavi sadik kot pri pridelavi plodov. Bolezen je prisotna povsod, kjer je razširjena pridelava jagod. Glive iz skupine pepelovk pogosto povzročajo belzni tudi pri drugih sadnih vrstah in poljščinah kot so vinska trta, malina, krompir, leska… Okužbe na različnih rastlinskih vrstah povzročajo različne vrste pepelovk. Isto rastlinsko vrsto lahko okužujejo tudi predstavniki pepelovk iz različnih družin. Pepelovka povzroča največ škode pri pridelavi jagod v tunelih ali rastlinjakih in pri občutljivih sortah.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve. Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani storitev UVHVVR: “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/)

Zgodnje okužbe prepoznamo po majhnih belih lisah nepravilnih oblik na spodnji strani listov. Ker imajo jagode na spodnji strani listov veliko belih dlačic, so prve okužbe mnogokrat spregledane. Z razvojem glive, ki kolonizira celotno spodnjo stran listov, se močno okuženi listi zvijejo in zavihajo navzgor. Okuženi deli listov s časom spremenijo barvo in postanejo vijoličasti oziroma rdečkasti. Bolezenska znamenja se lahko pojavijo tudi na nezrelih jagodah. Okuženi sadeži se razvijajo neenakomerno, okuženo tkivo je razbarvano in na plodovih se pojavlja bel poprh – plesen.

Preventivni ukrepi

Za zmanjšanje škode zaradi pepelaste plesni je zelo pomembno, da izberemo odporne oz. tolerantne sorte jagod. Jagode sadimo na primerno sadilno razdaljo, da omogočimo ustrezno zračnost. Ob nakupu sadik moramo biti pozorni, da imajo sadike certifikat, ki jamči, da so zdrave. Zaradi kopičenja različnih bolezni, tudi pepelaste plesni v nasadu, je potrebno v obdobju mirovanja nasade očistiti. Pri tem moramo biti pozorni in odstraniti čim več starega okuženega rastlinskega materiala, da se bolezen v prihodnjem letu ne bi širila naprej. Pri pridelavi jagod v tunelu ali rastlinjaku je potrebno zagotoviti dobro zračnost nasada, tuneli naj ne bodo predolgi. Ravno zaradi okuženi rastlinskih ostankov, ki se tekom rastnih dob nakopičijo na zemljišči je življenska doba nasada jagod dve leti oz. največ tri. Potem je potebno nasad izkrčiti in na novo zasaditi na drugem zemljišču.

Kemično varstvo

Micelij glive se večinoma širi po povrhnjici listov zato so za zatiranje te bolezni zelo učinkoviti pripravki na osnovi žvepla. Ker lahko od okužbe in do izraza simptomov preteče tudi štiri tedne, se za učinkovito varovanje priporoča preventivno škropljenje mladih nasadov v zgodnjem spomladanskem času. V primeru pojava močnih okužb, se za zatiranje bolezni lahko uporabi katerega izmed registriranih sistemičnih fungicidov. V ekološki pridelavi lahko za zatiranje pepelaste plesni uporabimo tudi pripravke na osnovi kalijevega hidrogenkarbonata ter sredstva na osnovi mikroorganizmov.