Pepelovka kobulnic

Erysiphe heraclei (de Candolle) Wallroth, 1819

Janja Zajc; april 2021

Bolezen se pojavlja povsod, kjer rastejo kobulnice (Umbelliferae), še posebej pa je pomembna v predelih s toplo in suho klimo, na primer v območju Mediteranskega podnebja. Poleg korenja (Daucus carota) in zelene (Apium graveolens), napada tudi peteršilj (Petroselinum crispum), pastinjak (Pastinaca sativa), koromač (Foeniculum vulgare), koriander (Coriandrum sativum), janež (Pimpinella anisum), kumino (Carum carvi) in koper (Anethum graveolens).

Pepelovko kobulnic povzroča Erysiphe heraclei s sinonimoma, ki se še pojavljata v literaturi, E. polygoni in E. umbelliferarum. Gliva raste samo na površini rastlinskega gostitelja, v celice povrhnjice prodira zgolj s havstoriji (sesalkami). Tvori bogato razvejan micelij z dolgimi in ravnimi trosonosci, na katerih posamič nastajajo cilindrično oblikovani trosi. Pri spolnem razmnoževanju nastanejo kroglasta plodišča (kleistoteciji / kazmoteciji) z rjavimi in razvejanimi izrastki. V plodiščih nastanejo trosnjaki s 3-6 velikimi in eliptičnimi spolnimi trosi (askosporami).

Okužuje vse nadzemne dele rastline in tvori gost in dobro viden bel micelij na površini gostitelja. Ko se lise na listih večajo, postajajo le-ti klorotični. Bolezen se najprej pojavi na starejših listih, šele na to se razširi na mlajše. Listi lahko prenesejo obsežne okužbe, a se prezgodaj starajo. Močne okužbe lahko povzročijo deformacijo cvetov, kar je zlasti pomembno pri pridelovanju semen. Okužbe sledijo vročim in suhim razmeram, njen razvoj pa je lahko zelo hiter pozno poleti in zgodaj jeseni.

Slika 1. Micelij E. heraclei v obliki pepelaste prevleke na listih peteršilja (vir fotografije: arhiv KIS).

Pepelovka _kobulnic_1(1)

Slika 1. Micelij E. heraclei v obliki pepelaste prevleke na pecljih peteršilja (vir fotografije: arhiv KIS).

Pepelovka _kobulnic_1(2)

Nespolni trosi lahko z vetrom potujejo na dolge razdalje, saj so relativno lahki. Poleg tega pa trosi za kalitev ne potrebujejo proste vode, kar je pomembna posebnost med glivičnimi patogeni. Na okužbo in razvoj bolezni ugodno vpliva visoka zračna vlažnost in zmerne temperature, bolezenski znaki pa so bolj izraženi v senčnih pogojih, saj direktna sončna svetloba poškoduje trose in micelij. Okužbe se na nove rastline širijo z nespolnimi trosi, ki nastajajo na enakih ali na drugih – prekrivajočih se -gostiteljskih rastlinah. Kleistoteciji, če se tvorijo, preživijo v rastlinskem drobirju. Poročali so o kontaminaciji semen korenja, koromača, peteršilja in pastinjaka s kleistoteciji E. heraclei, a prenos bolezni s semeni še ni dokumentiran. Bolezen je pogostejša in povzroča večje izgube pridelka v območjih s toplo in suho klimo.

Preventivni ukrepi

Bolezen lahko obvladujemo z ustrezno higieno, nadzorom plevela in zmernim gnojenjem. Izogibati se je treba senčnim rastnim pogojem ter po drugi strani sušnemu stresu z ustreznim zalivanjem.

Kemično varstvo

Fungicide se uporablja pri zgodnjih stadijih bolezni. Pred uporabo fungicidov, je treba preveriti ali so korenine dosegle končno debelino, saj pri ustrezni debelini korenin ni izgube donosa pridelka zaradi bolezni in tretiranje ni smiselno. Če se bolezen pojavi zgodaj v rastni sezoni, je smiselno škropljenje z žveplom ali registriranim fungicidom.

Davis R. Michael, Raid Richard N. 2002. Compendium of Umbelliferous Crop Diseases. The American Phytopathological Society, Minnesota: 75 str.

EPPO: Guidelines on good plant protection practice, Umbelliferous Crops, PP 2/22(1)

Spletna stran Plant Parasites of Europe, Erysiphe heraclei.

https://bladmineerders.nl/parasites/fungi/ascomycota/pezizomycotina/leotiomycetes/erysiphales/erysiphaceae/erysiphe/erysiphe-heraclei/ (april 2021)