Pepelovka razhudnikovk

Leveillula taurica (Lév.) G. Arnaud

Eva Kovačec, december 2022

Uvod

Pepelovka oz. pepelasta plesen je lahko resna bolezen paprike (Capsicum annuum) v toplih, sušnih in polsušnih regijah pridelave. O njej pogosto poročajo iz Azije, Afrike, Sredozemlja in Severne Amerike. Poleg paprike so njeni pomembni gostitelji še jajčevec, čebula, paradižnik, artičoka in bombaž ter mnoge okrasne rastline. Začetno fazo bolezni je težko prepoznati, zato se bolezen zlahka razširi neopaženo, tako na polju, kot tudi v rastlinjaku. Okužba pogosto vodi do odpadanja listov, kar lahko privede do resnih izgub pridelka.

Bolezenska znamenja in opis povzročitelja

Bolezen se lahko pojavi v vseh fazah razvoja rastline, v glavnem prizadene liste. Najopaznejši znak bolezni je bel, praškast poprh na spodnji strani listov. Na zgornji površini lista se oblikujejo svetlo zelene do rumene lise z nekrotičnimi centri. Sčasoma celoten list postane bledo rumen ali rjavkast. Simptomi se najprej razvijejo na starejših listih. Gliva sporulira na spodnji površini lista, le izjemoma ob ugodnih razmerah tudi na zgornji površini lista. Robovi okuženih listov se sčasoma zvijejo navzgor in razkrijejo glivo na spodnji površini. Okuženi listi venijo in prezgodaj odpadejo z rastline. Plodovi so tako izpostavljeni soncu, kar lahko povzroči sončne ožige. Lahko pride do zaustavitve razvoja plodov in posledično do izgube pridelka.

Za pepelasto plesen paprike je odgovorna gliva Leveillula taurica (Lév.) G. Arnaud (njena nespolna oblika  Oidiopsis sicula Scalia). Od ostalih pepelovk se razlikuje v tem, da ima širok razpon gostiteljskih rastlin. Pepelovke običajno naredijo micelij le na površini rastline, nasprotno s tem, pa pepelasta plesen paprike naredi micelij na površini rastline in tudi v njeni notranjosti. Gliva ima visoko stopnjo morfološke variabilnosti. Našli so izolate L. taurica, ki so nezmožni okužiti znane gostitelje, zato je vrsta kot jo poznamo v resnici verjetno kompleks večih bioloških vrst.

Razvoj in širjenje bolezni

Gliva L. taurica lahko okuži več kot 700 rastlinskih vrst iz 59 različnih družin. S tem obsežnim razponom gostiteljskih rastlin gliva najde veliko gostiteljev za čezmerno razširjanje in dolgoročno preživetje. Kljub temu, pa se je na določenih območjih zgodilo, da je veliko gostiteljev ostalo neokuženih z L. taurica, celo rastline, ki rastejo v neposredni bližini okuženih paprik. Ta pojav nakazuje na določeno gostiteljsko specializacijo med posameznimi glivnimi izolati.

Pepelasta plesen paprike se pojavlja tako v suhem kot v vlažnem podnebju. Micelij raste v notranjosti rastline in preko listnih rež proizvaja konidiofore s konidiji, katere raznese veter. Konidiji lahko kalijo pri katerikoli relativni zračni vlagi (0-100%) in pri temperaturi med 10°C in 35°C. Hiter razvoj bolezni spodbujajo topli dnevi (nad 30°C) s hladnimi in vlažnimi nočmi (pod 25°C). V optimalnih okoljskih pogojih (nočna relativna vlažnost 90-95%, dnevna relativna vlažnost nad 85% in temperature med 15°C in 25°C) konidiji vzklijejo in okužijo gostitelja v 24-48 urah.

Pojavnost pepelaste plesni pri papriki je največja v vlažnem podnebju, vendar je odpadanje listov okuženih rastlin močnejše v suhem podnebju. Pojavnost bolezni je večja na poljih z namakanjem po brazdah, kot na poljih kjer za zalivanje uporabljajo škropilne sisteme.

Varstvo

Zaradi širokega spektra gostiteljev pepelovke, odstranjevanje in uničenje okuženih ostankov pridelka ter zatiranje plevela na poljih s papriko in okoli njih, ni vedno zadostna za nadzor pepelaste plesni. Če opazimo simptome na listih, je potrebno takoj odstraniti bolne rastline. Pri tem pazimo, da se ne dotikamo zdravih rastlin. Da preprečimo okužbo preko spor v tleh, lahko naložimo zastirko (npr. debelo plast slame).

Odpornost oz. toleranca na pepelasto plesen se med sortami paprike razlikuje. Veliko nepekočih paprik izkazuje visoko stopnjo tolerance, medtem ko ima večina pekočih paprik malo ali ničelno odpornost. Zato je edini učinkovit ukrep za preprečevanje okužb izbor tolerantnih oz. odpornih sort.

Na območjih, kjer so lahko izgube zaradi bolezni resne, je običajno potrebno zatiranje z uporabo registriranih fungicidov. Učinkovito kemično zatiranje je odvisno od zgodnjega odkrivanja bolezni in temeljitega nanosa, pri čemer mora fungicid doseči spodnjo stran listov. Med nekemičnimi metodami varstva je lahko učinkovita uporaba biotičnih agensov, kot je npr. gliva Trichoderma sp.

Viri

Guigon Lopez C., Munoz Castellanos L. N., Flores Ortiz N. A., Gonzales Gonzales J. A. 2019. Control of powdery mildew (Leveillula taurica) using Trichoderma asperellum and Metarhizium anisopliae in different pepper types. BioControl 64: 77-89.

Pernezny K., Roberts P. D., Murphy J.F., Goldberg N. P. 2009. Compendium of Pepper Diseases. Second edition. The American Phytipathological  Society, Minnesota: str 17 – 19.

Zheng Z., Nonomura T., Bóka K., Matsuda Y., Visser R. G., Toyoda H., Kiss L., Bai Y. 2013. Detection and quantification of Leveillula taurica growth in pepper leaves. Phytopathology 103: 623-32.