Pepelovke bučnic

Golovinomyces cucurbitacearum, Golovinomyces orontii

Janja Zajc; september 2021

Številni kmetijski in vrtnarski pridelki so dovzetni za pepelasto plesen, prav tako tudi buče. Pepelovke bučnic so najpogostejše bolezni in so splošno razširjene po poljih in v rastlinjakih po vsem svetu. V srednji Evropi (Poljska, Italija, Avstrija) zadnja leta opisujejo kot pogosta povzročitelja pepelovke bučnic Golovinomyces cucurbitacearum (staro ime Erysiphe cucurbitacearum) ter Golovinomyces orontii (Erysiphe oronthii, E. polyphaga).

Oba povzročitelja pepelovke pripadata družini Erysiphaceae in sta obligatna parazita. Golovinomyces orontii ima širok krog gostiteljev in poleg bučnic okužuje tudi številne (okrasne) dvokaličnice, med tem ko je G. cucurbitacearum oligofagna vrsta omejena le na družino bučevk (Cucurbitaceae).

Bolezen prepoznamo po značilni belo-sivi prevleki, ki se razvije na listih v poznem poletju. Sprva se na zgornji strani lista običajno pojavijo belkaste, okrogle lise s prašnatim izgledom. V ugodnih razmerah se lahko te lise razširijo po celotnem listu. S časom postaja micelij sivo-rjav. V primeru močne okužbe list porumeni, nekrotizira in odmre. Okuži se lahko tudi spodnja stran listov, steblo in plodovi.

Slika 1: Značilni znaki pepelovke na listih oljnih buč (foto: arhiv KIS).

Pepelovka_bučnic_1 (2)

Slika 2: Značilni znaki pepelovke na listih oljnih buč (foto: arhiv KIS).

Pepelovka_bučnic_1 (1)

Golovinomyces orontii in G. cucurbitacearum zelo redko tvorita spolne razmnoževalne strukture (kazmotecije), tako da je glavni način razmnoževanja nespolen z oidiji, katerih velikost je glavni kriterij za razlikovanje teh dveh vrst. Oidiji se ob ugodnih razmerah predvsem ob menjavanju vlage in suše na nove gostiteljske rastline razširjajo z vetrom na dolge razdalje. Visoka relativna zračna vlaga je ugodna za preživetje oidijev in okužbo, čeprav se lahko le-ta zgodi tudi pri nižjih zračnih vlažnostih (pod 50%). Sušne razmere ugodno vplivajo na razširjanje, kolonizacijo gostiteljev in sporulacijo. Razvoj bolezni je v ugodnih razmerah kot so gosta rast rastlin in nizka intenziteta svetlobe zelo hiter, tako da se simptomi pojavijo po 3 do 7 dneh po okužbi.

Integrirano varstvo, ki sloni na spodaj opisanih preventivnih ukrepih in napovedovanju pojava bolezni in s tem optimizaciji uporabe fungicidov, predstavlja možnost zmanjšanje potrebnih aplikacij kemičnih sredstev.

Preventivni ukrepi

Bolezni se izogibamo s sajenjem na suhe in odprte lege rastišč. Redno odstranjujemo okužene rastline in ostanke pridelka.

Kemično varstvo

Proti bolezni ukrepamo z nanosom fungicidnih sredstev na osnovi difenokonazola in azoksistrobina, ki so registrirani za uporabo v Sloveniji.

Na voljo je tudi biotično sredstvo na osnovi oomicete Pythium oligandrum M1, ki parazitira na povzročiteljih pepelaste plesni.

Zitter A. T., Hopkins L. D., Thomas E. C. 1998. Compendium of Cucurbit Diseases. The American Phytopathological Society, Minnesota: str 28– 30.

Kolbinger S. 2020. Untersuchungen zum Vorkommen parasitischer Pilze im österreichischen Ölkürbisanbau. Masterarbeit. Universität für Bodenkultur Wie. Dunaj.

Jesenko T., Barbarič M., Škerbot I. Tehnologija pridelave oljnih buč: KGZS. Ljubljana, 2013

Spletna stran Plant Parasites of Europe. Golovinomyces. Zadnji dostop na spletno stran 20. 9. 2021.