Pesna listna pegavost

Je ena od najbolj razširjenih in škodljivih bolezni rdeče pese, krmne in sladkorne pese ter tudi blitve in špinače. Razširjena je povsod, kjer pridelujejo omenjene kmetijske rastline. Povzroča propadanje listov. Zgodnje okužbe listov pese vplivajo na slabši pridelek gomoljev, pri blitvi in špinači pa oboleli listi niso primerni za uživanje.

Na listih se oblikujejo številne majhne, okrogle pege s svetlo rjavo do sivo-belo sredino in rdečkastim robom. Pege so najprej posamezne, kaseneje se zlivajo med seboj in večajo. V razmerah visoke zračne vlage ali močnih ros postane sredina peg sivkasta, ker začne gliva tam oblikovati trose (konidije). Sšasoma lahko nekrotično tkivo zavzame večji del listne površine, okuženi listi se posušijo in padejo na tla, vendar ostanejo s peclji pritrjeni na koren.

Za pojav bolezni je potrebna vlaga in toplota. Razvoj poteka najhitreje v obdobjih, ko so dnevne temperature med 25 in 35 ^oC in nočne nad 16 ^oC ter je vlažnost zraka dovolj visoka (nad 90 %) oz. so listi dalj časa mokri. Gliva Cercospora beticola se ohranja na okuženih rastlinskih ostankih v obliki micelija ali trosov (konidijev), vir bolezni je lahko tudi okuženo seme in nekateri pleveli. Cercospora beticola namreč okužuje in se ohranja tudi na več plevelnih vrstah, zlasti vrstah iz družine metlikovk, na ščirih in še nekaterih. V ugodnih razmerah gliva oblikuje trose, ki jih veter in dežne kapljice zanesejo na liste. Trosi ob prisotnosti vlage kalijo, prodrejo skozi listne reže v notranjost listov in jih okužijo. Če so razmere za razvoj ugodne se lahko pege pojavijo že po sedmih do desetih dneh,  oblikujejo se konidiji in izvršijo sekundarne okužbe.

Preventivni ukrepi

• setev zdravega semena
• izbira manj občutljivih sort, kjer obstajajo
• dvo do tri-letni kolobar
• dobra zadelava oz. odstranjevanje okuženih rastlinskih ostankov

Kemično zatiranje

Za zatiranje bolezni so na voljo tudi fungicidi. V ugodnih razmerah za razvoj bolezni se posevke škropi ob pojavu prvih peg, še zlasti, če se bolezen pojavi zgodaj. Priporočljivo je škropljenje z večjo količino vode, da je listje dobro omočeno. V primeru ponovnega tretiranja je zaradi nevarnosti za razvoj odpornosti glive na fungicid priporočljiva menjava aktivne snovi.

Whitney E.D., Duffus J.E. 1986. Compendium of Beet Diseases and Insects. APS Press. St. Paul, Minnesota. 76 str.

Koike S.T., Gladders P., Paulus A.O. 2007. Vegetable diseases.  A Color Handbook. CRC Press. Boca Raton. 448 str.

Maček J. 1986. Posebna fitopatologija. Patologija vrtnin. Ljubljana. Biotehniška fakulteta. 233. str.