Pesna rja

Uromyces betae (Pers.) Tul.

Klara Šavli in Janja Zajc Žunič, september 2025

Uvod

Gliva Uromyces betae povzroča pesno rjo rastlin iz rodu Beta. Glavni gostitelj rje je sladkorna pesa (Beta vulgaris var. saccharifera), pojavlja se tudi na blitvi (Beta vulgaris subsp. cicla), divji (primorski) pesi (Beta vulgaris subsp. maritina), okužuje pa tudi špinačo (Spinacia oleracea). Bolezen je prisotna predvsem v območjih z intenzivno pridelavo. Čeprav sta blitva in špinača praviloma manj občutljivi kot sladkorna pesa, lahko ob ugodnih vremenskih pogojih pride do znatnega zmanjšanja količine in kakovosti pridelka. Pri sladkorni pesi je zaradi okužbe z boleznijo in posledične zmanjšane fotosintetske aktivnosti, vsebnost sladkorjev lahko zmanjšana za 1 %, pridelek pese pa je lahko do 15 % manjši.

Bolezenska znamenja in opis povzročitelja

Gliva v glavnem okužuje liste, na katerih se po obeh straneh pojavijo okrogli oranžno-rjavi kupčki (pustuli), veliki 1-3 mm. Okoli večjih skupkov se oblikuje nekrotično tkivo, zlasti, kadar se le-ti združujejo v večja območja. Pri hujših okužbah, kjer so listi prekriti z velikim številom pustul in prašnatih spor, začnejo ti rumeneti in odmirati.

Na listih blitve in špinače se pojavijo simptomi bolezni v poletnem času. Na pesi pa so simptomi najbolj opazni v jesenskih mesecih, pogosto skupaj s pesno pepelasto plesnijo in pesno listno pegavostjo. Pozneje v rastni sezoni postuli postanejo temno rjavi, ko se začnejo oblikovati teliospore (prezimovalna oblika spor glive).

Razvoj in širjenje bolezni

Tako kot druge rje je U. betae obligatni biotrof, kar pomeni, da lahko preživi in se razmnožuje samo na živih gostiteljskih rastlinah. Za svoj življenjski cikel ne potrebuje alternativnega gostitelja, temveč ves svoj parazitski življenjki krog opravi na enem gostitelju – različnih podvrstah Beta vulgaris (sladkorna pesa, blitva, krmna pesa itd.).

Toplotne in vlažnostne razmere močno vplivajo na dinamiko bolezni. Zimske razmere z milejšimi temperaturami prispevajo k preživetju teliospor, kar omogoča zgodnejši pojav simptomov. Poletja z večjo pogostostjo toplih in vlažnih dni pa pospešijo sekundarne okužbe z uredosporami. Daljša obdobja višjih temperatur in obdobja suše upočasnijo razvoj bolezni.

Rja prezimi v obliki teliospor na divje rastočih rastlinah pese ter na okuženem odpadnem rastlinskem materialu. Teliospore spomladi ob primernih razmerah toplote in vlage kalijo in razvijejo bazidije z bazidiosporami. Za razvoj pesne rje so optimalne razmere temperature med 10 in 22 °C in visoka zračna vlaga. Na spodnji ali zgornji strani listov pese nastanejo kupčki rumeno-oranžno barve (aecidiji), v katerih kalijo aecidiospore, kasneje pa se tvorijo uredospore. Glavna oblika spor za prenos in razvoj okužb so uredospore. Te povzročajo sekundarne okužbe znotraj iste rastne sezone, kar pomeni da ima lahko gliva v istem letu ob ugodnih razmerah več rodov. Jeseni se iz uredospor tvorijo temnejše, zimske teliospore, ki povežejo razvojni krog rje v naslednji rastni sezoni.

Varstvo

Preventivni ukrepi

Za zmanjšanje pojavnosti bolezni so zelo priporočljivi setev odpornih sort in kultivarjev, zmernost pri uporabi dušičnih gnojil, primerna gostota setve za ohranjanje zračnosti posevka ter ustrezen kolobar. Priporočeno je redno pregledovanje posevkov in ukrepanje v primeru zgodnjega pojava bolezni. Če se bolezen pojavi, je ključno odstranjevanje okuženih listov ali rastlin, ki predstavljajo vir okužbe v posevku / nasadu.

Kemično varstvo

Pojav pesne rje na blitvi in špinači je redkeje potrebno zatirati. Običajno zadostuje že izvajanje zgoraj navedenih preventivnih agrotehničnih ukrepov.

Za zatiranje pesne rje se v glavnem uporabljajo klasični fungicidi, po tem, ko so opaženi simptomi na rastlinah. Pripravki za zatiranje pesne rje pogosto vsebujejo aktivne snovi iz skupine DMI fungicidov (triazolov), kot so difenokonazol, metkonazol, protiokonazol, mefentriflukonazol, za katere obstaja srednje tveganje za pojav odpornosti, zato jih je potrebno uporabljati izmenično z aktivnimi snovmi iz drugih skupin fungicidov. Seznam dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji v aktualnem letu je potrebno sproti preveriti in se ravnati po navodilih za uporabo posameznega sredstva.

Viri

Spletna stran UVHVVR. Seznam registriranih fitofarmacevtskih sredstev. https://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/ (avgust 2025)

Kristoffersen R., Hansen Lisbet A., Munk L., cedergreen N., Jørgensen Nistrup L. Management of beet rust in accordance with IPM principles. Crop Protection. 2018 May; 111: 6-16. doi: https://doi.org/10.1016/j.cropro.2018.04.013 (avgust 2025)

Kaczmarek M. A., King M. K., West S. J., Stevens M., Sparkes D., Dickinson J. M. A Loop-Mediated Isothermal Amplification (LAMP) Assay for Rapid and Specific Detection of Airborne Inoculum of Uromyces betae (Sugar Beet Rust). Plant disease. 2019 January; 103(3): 417-421. doi: https://doi.org/10.1094/PDIS-02-18-0337-RE

Punithalingam, E. (1968). Uromyces betae. [Descriptions of Fungi and Bacteria]. IMI Descriptions of Fungi and Bacteria.

Spletna stran Strube. Beet rust. https://www.strube.net/united-kingdom/products/sugar-beet/cultivation-lexicon/diseases-and-pests/beet-rust (avgust 2025)

Spletna stran Naturbasen. Uromyces betae. https://www.naturbasen.dk/observation/3776753/uromyces-betae (avgust 2025)

Voegele, R., Hahn, M., & Mendgen, K. (2009). The Uredinales: Cytology, Biochemistry, and Molecular Biology. , 69-98. https://doi.org/10.1007/978-3-540-87407-2_4.