Pesni bolhač

Chaetocnema tibialis

Aleks Bordon, februar 2021

Pesni bolhač je splošno razširjena vrsta hrošča iz družine lepenjcev (Chrysomelidae). Prehranjuje se na kulturnih in plevelnih vrstah iz družine lobodovk (Chenopodiaceae), kot sta pesa (Beta vulgaris L.) in bela metlika (Chenopodium album L.). Škodljivec večjo škodo povzroča zlasti v sušnih letih in ogroža predvsem pridelavo sladkorne pese. Napada tudi krmno peso, rdečo peso, špinačo in blitvo.

Slika 1: Pesni bolhač (foto: N. Yunakov, ukrbin.com)

pesni bolhač

Škodo povzročajo hrošči, ki postanejo bolj aktivni, ko se temperature v povprečju dvignejo nad 20°C. Z vetrom lahko letijo več kilometrov daleč in posledično naredijo tudi veliko škode na posevkih. Prehranjujejo se na listih, na katerih v povrhnjico in del mezofila izjedajo majhne luknjice okroglih oblik, premera 1-2 mm. Pesni bolhač ima en rod letno. Prezimili hrošči največ škode povzročijo v času vznika posevka ali na mladih rastlinicah, zlasti v sušnih razmerah, ko se zaradi nastalih poškodb listi posušijo in rastline propadejo. Poletni rod hroščev ne povzroča večje škode, saj so takrat rastline že bolj razvite in odporne na napad škodljivca.

Slika 2: Pesni bolhač in poškodbe na blitvi (foto: arhiv KIS)

pesni bolhač slika 2

Slika 3: Poškodbe na blitvi (foto: arhiv KIS)

Pesni bolhač slika 3

Slika 4: Poškodbe zaradi bolhačev na listih rdeče pese (foto arhiv KIS)

Pesni bolhač slika 4

Odrasli hrošči običajno prezimijo v tleh pod travno rušo v neposredni bližini predhodnih pesišč. Ustreza jim okolje z dovolj organske mase, v neposredni bližini gostiteljskih rastlin. Ko temperatura tal spomladi doseže najmanj 5 °C hrošči prehajajo iz zimskih prebivališč in se začnejo prehranjevati. Največ škode naredijo v sončnih in toplih dneh, ko so tudi najbolj aktivni. Po dopolnilnem hranjenju se parijo, nato samice začnejo odlagati jajčeca v tla do 1 cm globoko v bližino gostiteljskih rastlin. Obdobje odlaganja jajčec poteka od maja do začetka junija. Izlegle ličinke, se prehranjujejo s koreninami gostiteljskih rastlin, vendar večje škode ne povzročajo. Njihov razvoj poteka 4 do 5 tednov, nato se zabubijo. Konec julija in avgusta se pojavijo izlegli hrošči, ki se hranijo z listi in se nato umaknejo prezimovat.

Posevke pese, repe in drugih gostiteljskih rastlin zasnujemo čim dlje od starih, lanskoletnih posevkov. Zgodnjemu napadu škodljivca se lahko izognemo z zgodnejšo setvijo in izbiro zgodnjih sort, ki hitro razvijejo dovolj listne mase. Z izvajanjem ustreznih agrotehničnih ukrepov skrbimo za hiter mladostni razvoj rastlinic, da čim prej preidejo kritično fazo od kotiledona do razvoja prvih štirih pravih listov.

Z vizualnim pregledovanjem rastlin na prisotnost pesnih bolhačev pričnemo takoj po vzniku posevka, pri čemer pregledamo najmanj 100 do 200 rastlin. V fazi kličnih listov je prag škodljivosti presežen, če v povprečju najdemo več kot 2 poškodbi na rastlino, ob razvoju prvega para pravih listov pa 3-4 poškodbe na list. Pojav škodljivca lahko spremljamo tudi s pomočjo lepljivih plošč, ki jih ob rastline postavimo takoj po vzniku. Hrošči so še posebej aktivni v toplih in sončnih dneh. Kritično število znaša 5 do 8 hroščev na dolžinski meter vrste posevka.

Kemično zatiranje

Uporabimo lahko talni insekticid z aktivno snovjo teflutrin, ki ga vdelamo v tla pred setvijo in ima kontakten način delovanja. Za zatiranje bolhačev po vzniku posevka se večinoma uporabljajo sintetični piretroidi, ki so v nekaterih kulturah registrirani za zatiranje grizočih žuželk. Tretiranje opravimo, ko je presežen prag gospodarske škode, ki znaša 2-3 odrasle osebke na kvadratni meter.

Gluščić, P. 2020. Osjetljivost repina buhača (Chaetocnema tibialis Illiger) na insekticide dozvoljene za primjenu u Republici Hrvatskoj. Diplomsko delo, Sveučilište u Zagrebu, Agronomski fakultet.

Maulik, S. 1929. Chrysomelidae, with a note on the comparative anatomy of some Halticinae tibial. Insects of Samoa 4.

Rak Cizej M., Milevoj L., Gomboc S., Döberl M. 2001. Prve študije bolhačev (Coleoptera: Chrysomelidae) na območju Savinjske doline. Zbornik predavanj in referatov 5. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin.

Vrabl, S. 1986. Posebna entomologija škodljivci poljčin. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljublajna: 61 str.

Yongying R., Yang X., in sod. 2019. Revision of the Oriental Chaetocnema species (Coleoptera, Chrysomelidae, Galerucinae, Alticini). Zootaxa. Vol 4699:1