Pesni molj

Scrobipalpa ocellatella

Aleks Bordon; februar 2021

Pesni molj je vrsta metulja (Lepidoptera), ki izhaja s področja Sredozemlja. Z začetkom gojenja pese se je razširil po ozemlju celotne Evrope in je pogost predvsem v toplejših in manj vlažnih območjih. Pri nas ni posebej razširjen in se številčenje pojavi le v sušnih poletjih. Prehranjuje se na rastlinskih vrstah iz rodu Beta, največ škode povzroča na sladkorni in krmni pesi, napada pa tudi rdečo peso ter mangold.

Slika 1: Pesni molj (foto: C. Lewis, britishlepidoptera.weebly.com)

Scrobipalpa ocellatella – male

Škodo povzročajo ličinke (gosenice), ki vrtajo rove v liste in listne peclje. Več škode povzročijo s prehranjevanjem na srčnih listih, ki jih objedajo in onesnažijo z iztrebki. Iztrebki, ki jih pustijo gosenice, povzročajo pospešeno gnitje »srca« in glave korena. Gosenice preko listov prodirajo vse do korenov in se vanje zavrtajo. Napadeno listje počrni, koreni pa se začnejo izdolževati in gniti.

Slika 2: Poškodbe zaradi gosenic pesnega molja (foto: B. Jezerkić, pissrbija.com)

pesni molj poškodbe slika 2

Metulj je dolg od 7 do 8 mm, premer kril znaša približno 14 mm. Ima svetlo rjavo rumena krila, obdana z modrikastim poprhom in črnimi pikami. Zadnja krila so sivo bela z dolgimi resicami. Metulji iz prezimelih bub običajno izletajo v aprilu. Samice še v istem mesecu začnejo z odlaganjem jajčec na spodnjo stran listov, med srčne liste, na listni pecelj in tudi na ostanke odmrlih listov. Po dobrem tednu se iz jajčec izležejo sivobele ali rumenkaste gosenice. Njihov razvoj traja do enega meseca, ko dosežejo dolžino okrog 10 mm in se nato zabubijo v tleh. Optimalna temperatura za razvoj znaša 23-24 ⁰C. V mesecu maju in v začetku junija se nato pojavijo metulji drugega rodu. Na leto ima lahko pesni molj tri do štiri rodove, ki se med seboj prekrivajo, tako da se metulji in gosenice pojavljajo sočasno. Gosenice največ škode naredijo zlasti v avgustu in septembru.

Posevke pese in drugih gostiteljskih rastlin zasnujemo v čim širšem kolobarju. Bube prezimijo v rastlinskih ostankih ali v zgornjem delu tal, zato z ustreznimi ukrepi poskrbimo za odstranjevanje ali zadelavo rastlinskih ostankov po spravilu pridelka. S pravočasno setvijo in z izvajanjem ustreznih agrotehničnih ukrepov poskrbimo za čimprejšnji vznik in hiter mladostni razvoj posevka. Pesni molj jajčeca večkrat odlaga v redkejše in slabo razvite posevke, zato z izbiro ustreznih sort, ki imajo bujno rast in posledično razvijejo več listne mase, lahko računamo na manjši pojav škodljivca. Insekticidov za zatiranje pesnega molja v Sloveniji ni na voljo.

Dolenec B. 2012. Pojavljanje pesnega molja (Scrobipalpa ocellatella Boyd, Lepidoptera, Gelechiidae) in ozimne sovke (Agrotis segetum (Denis&Schiffermuller), Lepidoptera, Noctuidae) na njivi s krmno peso (Beta vulgaris L. subsp. vulgaris var. alba DC. . Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo.

Valič N., Vučajnk F., in sod. 2005. Spremljanje zastopanosti pesnega molja v Sloveniji s feromonskimi vabami, zbornik predavanj in referatov 7. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin,Zreče, 8-10.3

Vrabl, S. 1986. Posebna entomologija škodljivci poljčin. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljublajna: 61 str.

Vrabl, S. 1992. Škodljivci poljščin. Knjižnica za pospeševanje kmetijstva, Ljubljana.