Plesen kobulnic

Plasmopara petroselini

Janja Zajc; november 2021

Plesen je pomembna bolezen kobulnic – peteršilja, korenja, zelene, janeža, pastinaka in tudi samoniklih kobulnic. Povzročitelj so plesnivke (oomicete), ki jih uvrščajo v rod Plasmopara. Na korenju se plesen kobulnic v Sloveniji ne pojavlja v škodljivem obsegu, na petršilju pa so že bili ugotovljeni primeri močnejše okužbe in škode. O večji škodi zaradi širjenja peteršiljeve plesni (Plasmopara petroselini) so poročali iz Francije, Švice, Belgije in drugih evropskih držav ter Turčije. Bolezen se prenaša tudi s semenom, kar omogoča njeno širjenje v območja, kjer prej ni bila poznana.

Okužba z glivi podobno plesnivko Plasmopara petroselini se na listih peteršilja kaže z rumenimi lisami na zgornji strani listov in belkasto prevleko trosov, ki izraščajo na spodnji strani prizadetih listov. Lise sčasoma potemnijo, listi in stebla se sušijo in odmrejo. Ker je za okužbo občutljivo mlado zeleno tkivo, se simptomi sprva pokažejo le na mladih listih.

Slika 1: Simptomi peteršiljeve plesni (Plasmopara petroselini) na zgornji strani listov peteršilja (foto arhiv KIS)

Peteršilj_plesen_1

Slika 2: Simptomi peteršiljeve plesni (Plasmopara petroselini) na spodnji strani listov peteršilja (foto arhiv KIS)

Peteršilj_plesen_2

Plesnivka P. petroselini je obligatni parazit, ki za življenje nujno potrebuje gostiteljsko tkivo. Za tvorbo trosov je potrebna visoka zračna vlažnost, za uspešnost okužbe pa prosta voda. Bolezen se zelo hitro širi v toplem in vlažnem vremenu in se lahko v nekaj dneh razširi po celotnem polju. Na trosonoscih, ki v gručah čez noč vzniknejo skozi listne reže, zorijo sporangiji. Ti pa se razširjajo z vetrom. Ob kalitvi sporangijev nastanejo gibljivi trosi (zoospore), ki zaplavajo po vodnem filmu na površini lista in okužbo izvršijo z vstopom skozi listne reže. Spolni trosi (oospore), ki se tvorijo v samem tkivu, tako v rastlinskih ostankih kot tudi v semenih, služijo preživetju neugodnih zimskih razmer. Spomladi ob ugodnih razmerah kalijo in spet okužijo mlade liste, tekom rastne dobe pa sledi še več namnožitev patogena.

Preventivni ukrepi

Bolezen obvladujemo z zagotavljanjem ustrezne gostote in zračnosti posevka ter s tem, da se pri namakanju izogibamo močenju listov. Pri setvi korenja in peteršilja upoštevamo ustrezen kolobar z negostiteljskimi rastlinami. Ker je tudi seme lahko vir okužbe, izbiramo seme preverjenih dobaviteljev.

Kemično varstvo

Za zatiranje plesnivk na kobulnicah ni registriranih fungicidov. Kadar s pripravki na osnovi azoksistrobina zatiramo listne pegavosti in pepelovke na korenju in peteršilju, deloma zavremo tudi širjenje plesnivk.

Davis R. Michael, Raid Richard N. 2002. Compendium of Umbelliferous Crop Diseases. The American Phytopathological Society, Minnesota: str. 20

EPPO Global Database: Guidelines on good plant protection practice, Umbelliferous Crops, PP 2/22(1)

EPPO Global Database: Plasmopara petroselini (PLASPE), https://gd.eppo.int/taxon/PLASPE (zadnji dostop: 10. 11. 2021)

Amein T, Olsson CHB, Wikström M, Findus R, Ab D, Wright SAI. First Report in Sweden of Downy Mildew on Parsley Caused by Plasmopara petroselini. Plant Dis. 2006 Jan;90(1):111. doi: 10.1094/PD-90-0111A. PMID: 30786493.

Soylu, S.; Soylu, E. M.; Kurt, Ş. Downy Mildew Outbreak on Parsley Caused by Plasmopara Petroselini in Turkey. Plant Pathol. 2010. https://doi.org/10.1111/j.1365-3059.2009.02243.x.