Plesni na koruzi

Plesni na koruzi – Sclerophthora macrospora

Metka Žerjav, oktober 2016

Pod imenom plesni združujemo vse glivam podobne organizme v redu Peronosporales, ki okužujejo koruzo. Njihova značilnost je, da so obligatni paraziti z neseptiranim micelijem, ki preraščajo medcelične prostore in povzročajo sistemično okužbo koruze. Bolezen se kaže kot sprememba v barvi listov, kot pritlikavost, pretirano razraščanje ali iznakaženost reproduktivnih organov. Plesni so razširjene predvsem v vlažnih območjih Azije, kjer je tudi njihov izvor. V ugodnih razmerah nekatere vrste oblikujejo na listih ogromno število trosov, kar omogoča hitro širjenje bolezni zato občasno povzročijo znatne izgube pridelka. Naše podnebne razmere za širjenje večine vrst plesni niso ustrezne.

Sclerophthora macrospora (Sacc.) Thirumalachar, C.G. Shaw & Narasimhan je edina vrsta, ki v Sloveniji občasno povzroči plesen z značilnimi iznakaženji koruznih metlic. V obdobju zadnjih 20 let se je v Sloveniji, v obliki epifitocije, pojavila le enkrat, v letu 1999, ko so okužene rastline našli na 1700 ha posevkov koruze po vsej Sloveniji, z izjemo Primorske in Notranjske. Na splošno je majhnega ekonomskega pomena, ker se škoda pojavi le na posameznih poljih ali delih polja. Pojavljanje je občasno, vedno v povezavi z zastajanjem vode ali poplavljenostjo zemljišča.
Najpogosteje opažene spremembe zaradi okužbe so: zamenjava cvetnih delov metlice z listi (sliki 1 in 2), pritlikavost, pretirano razraščanje rastlin, na listih močno okuženih rastlin so klorotične proge, listi so bolj grobi in predvsem na progah rahlo hrapavi, koruza ne oblikuje storžev ali pa so ti zakrneli z majhnim številom zrn. Na nadzemnih delih koruze na polju nastajajo maloštevilni sporangiji limonaste oblike, v tkivu okužene koruze se oblikujejo številne oospore.

Sclerophthora_1
Sclerophthora_2

Sliki 1 in 2: Iznakaženje metlic koruze zaradi okužbe s Sclerophthora macrospora (foto: arhiv KIS)

Izvor okužbe so oospore, ki prezimljajo v tleh na ostankih okužene koruze ali trav ali pa latentni micelij in oospore v trajnih plevelnih travah. Za kalitev oospor v zemlji in sprostitev zoospor je potrebna voda. Zoospore okužijo koruzo ob dolgotrajnih padavinah z zastajanjem vode ali če je posevek poplavljen. Koruza je dovzetna za okužbo od kalitve do razvojne stopnje 4-5 listov. Micelij glive se po okužbi razrašča med celicami in ga je največ v meristemskih tkivih. V rastlini je okužba sistemična ali delno sistemična in povzroči spremembe v rasti. Krog gostiteljev je izredno širok, vsi pa so iz družine trav. Od gostiteljskih rastlin so v Sloveniji pomembnejše: plazeča pirnica (Elymus repens), krvava srakonja (Digitaria sanguinalis), navadna kostreba (Echinochloa crus-galli), trpežna ljuljka (Lolium perene) in žita (oves, pšenica, rž, ječmen). Bolezenska znamenja so na teh rastlinah bistveno manj vpadljiva kot pri koruzi zato jih običajno ne opazimo. Seme je sicer lahko okuženo vendar se vitalnost micelija plesni v semenu koruze znatno zmanjša med sušenjem in skladiščenjem, zato prenos s semenom ni pogost.
Bolezen se pojavi poleg rek, potokov, drenažnih kanalov, kjer so bila tla zaradi obilnih padavin nasičena z vlago ali poplavljena v času od setve koruze do razvojne stopnje 4-5 listov. V letu 1999 je bilo v Sloveniji na nekaterih prizadetih posevkih, ki so bili po setvi poplavljeni, okuženih 70-100 % rastlin, kar je pri pridelovanju zrnja predstavljalo tudi enak odstotek izgube pridelka. Bolezen se je pojavila na različnih hibridih in razlike v občutljivosti niso bile opažene.

Razen izbire primernih zemljišč za setev koruze ni drugih ukrepov varstva pred boleznijo.

Z dovoljenjem Založbe Kmečki glas je, z manjšimi spremembami, uporabljeno besedilo iz poglavja Bolezni koruze, avtorice M. Žerjav, iz knjige Koruza (Čergan in sod., Ljubljana: Kmečki glas.2008).

Čergan, Z., Jejčič, V., Knapič, M., Modic, Š., Moljk, B., Poje, T., Simončič, A., Sušin, J., Urek, G., Verbič, J., Vrščaj, B., Žerjav, M. 2008. Koruza. Založba kmečki glas: 314 str
White, D. G., 1999. Compendium of corn diseases. Third edition. St. Paul, APS press: str. 78
Ulstrup, A. J., 1970. Crazy top of maize. Indian Phytopathology, 23: 250–261
Žerjav, M., 1999. Koruzna plesen: varstvo rastlin in pridelkov. Kmečki glas, 56, 35: 7