Plodova vinska mušica

Drosophila suzukii [Matsumura]

Primož Žigon in Jaka Razinger; september 2016

Plodova vinska mušica (PVM) je gospodarsko pomemben invazivni škodljivec predvsem na koščičarjih in v jagodičevju. V Sloveniji je bila prva najdba potrjena leta 2010. Od takrat dalje se je PVM razširila povsod po Sloveniji, njena številčnost pa se spreminja glede na vremenske razmere, območja in zastopanost gostiteljskih rastlin. PVM uvrščamo v družino vinskih mušic (Diptera, Drosophilidae). Večina vrst omenjene družine ni škodljivih, saj se pojavljajo le v poškodovanih in gnijočih sadnih plodovih.

PVM je problematična zlasti zato, ker napada zdrave, nepoškodovane plodove, v katerih se razvijajo žerke (ličinke) in povzročajo škodo. Oplojene samice PVM iščejo zoreče ali že zrele plodove, katerih povrhnjico prerežejo z ostro nazobčano leglico in vanje odlagajo jajčeca. Izlegle žerke se prehranjujejo z mehkim tkivom plodov in ga spreminjajo v kašasto gmoto. Mesto poškodbe se mehča in ugrezne, nanj se nato običajno naselijo še različne glive in bakterije, ki povzročajo gnitje. Napadeni plodovi so večinoma neuporabni. PVM povzroča škodo na številnih sadnih vrstah, predvsem koščičarjih in jagodičju (češnje, višnje, breskve, marelice, maline, robidnice, ameriške borovnice in jagode). Škodo povzročajo tudi na grozdju, smokvah in številnih samoniklih rastlinah z mehkimi, jagodastimi plodovi. Škoda je sorazmerna velikosti populacije PVM in lahko presega tudi 50 % pridelka.

Slika 1: Poškodbe na plodovih češnje zaradi napada PVM (foto: arhiv KIS)

Poškodbe na plodovih češnje zaradi napada PVM

PVM je majhna mušica, zelo podobna navadni vinski mušici (Drosophila melanogaster L.), od katere jo na videz težko ločimo. Telo je dolgo od dva do tri mm, rumene do rdečerjave barve. Oči so velike, za vinske mušice značilne oranžno rdeče barve. Osebke PVM najlažje spoznamo po samcih, ki imajo na vrhu prozornih kril značilno črno okroglo liso in jo lahko pri dobrem opazovanju vidimo že s prostim očesom. Ostali znaki, po katerih PVM ločimo od ostalih vinskih mušic, so slabše vidni in jih lahko vidimo le z uporabo močne lupe ali (stereo)mikroskopa. Odrasla PVM prezimi v različnih skrivališčih, spomladi pa se njena aktivnost začne pri temperaturi zraka nad 10 ⁰C. Iz odloženih jajčec se izležejo od tri do štiri mm dolge žerke, ki so prozorne do umazano belkaste barve. Žerke se ob koncu svojega razvoja zabubijo ob izhodni odprtini napadenega plodu ali pa plod zapustijo in se zabubijo v tleh. Celoten razvoj od jajčeca do odrasle mušice je razmeroma kratek in traja okoli 15 dni, tako da se v eni sezoni lahko razvije tudi 10 ali več rodov. Število rodov je zelo odvisno od zunanjih dejavnikov in razpoložljive hrane. Razvoj PVM se zelo upočasni ali ustavi v obdobju visokih temperatur in nizke zračne vlage, zato se PVM v območjih z izrazito sredozemsko klimo navadno pojavlja le v namakanih nasadih.

Slika 2: Samica in trije samci (foto: arhiv KIS)

Samica in trije samci _1_PVM

Preventivni ukrepi

Tehnologije za zatiranje in zmanjšanje škode zaradi napada PVM so na svetovni ravni še v razvoju. Zgolj integriran pristop, ki vključuje različne preventivne in kurativne ukrepe, v povezavi z ustreznim spremljanjem populacije škodljivca lahko da zadovoljive učinke varstva.

Številčnost PVM spremljamo na podlagi tehnik ulova, predvsem z uporabo prehranskih pasti, ki jo lahko izdelamo tudi sami. V praksi se je kot najbolj učinkovita izkazala vaba iz mešanice jabolčnega kisa in rdečega vina (razmerje 3 : 1), v katero dodamo 1 čajno žličko sladkorja in par kapljic tekočega detergenta. V pollitrske plastenke nalijemo 1 dl mešanice . V zgornji del plastenke izvrtamo od 5 do 6 mm velike luknje in plastenko zapremo z zamaškom. Tako pripravljene pasti obesimo v senčna mesta, v bližino plodov, kjer pričakujemo pojav škodljivca. Pasti menjamo najmanj enkrat tedensko, ugotavljanje navzočnosti PVM v vabi pa vsaj na začetku prepustimo strokovnjakom, saj je možnost napačne določitve in zamenjave z drugimi neškodljivimi vrstami precejšnja.

Vzdrževanje higiene, v smislu odstranjevanja vseh odpadlih in napadenih plodov iz nasada predstavlja osnovni preventivni ukrep za preprečevanje razvoja populacije PVM, ki ga moramo redno ter dosledno opravljati. Odstranjene plodove čim prej uničimo, zakopljemo ali zapremo v zabojnike. Kompostiranje plodov ni učinkovit ukrep in ne preprečuje nadaljnjega razvoja žerk in odraslih mušic. PVM lahko leti do nekaj kilometrov daleč od mesta izleganja. Najpomembnejši poti prenosa škodljivca na večje razdalje sta transport napadenih plodov in neočiščene embalaže.

Uporaba protiinsektnih mrež je eden izmed najučinkovitejših preventivnih ukrepov za preprečevanje napada PVM v nasadu. Ustrezne so fino tkane mreže, s premerom luknjic največ od 1 do 1,3 mm, ki jih razpremo ob straneh, preko celotnih vrst v nasadu. Mreže morajo biti nameščene v celotnem obdobju zorenja plodov, vse tja do konca obiranja. V Nemčiji za nasade češenj svetujejo tudi namestitev 4 m visoke mreže zgolj ob zunanjih robovih nasada.

Slika 3: Prekritje celotnega nasada s protiinsektnimi mrežami (foto: arhiv KIS).

Protiinsektne mreže za preprečevanje napada PVM

V Evropi sta bili potrjeni dve vrsti parazitoidov (Pachycrepoideus vindemmiae [Rondani] in Trichopria drosophilae Perkins), ki se lahko razvijata na bubah PVM in se v nekaterih državah že uporabljata za biotično zatiranje škodljivca. Določeno učinkovitost delovanja na PVM naj bi po nekaterih podatkih izkazovalo tudi škropljenje plodov z raztopino kalcijevega hidroksida in konopljinega olja. Omenjen ukrep nima primerljive učinkovitosti z uporabo kemičnih insekticidov glede na nekatere raziskave, prav tako pa je uporaba kalcijevega hidroksida v času zorenja plodov problematična, saj na plodovih pušča sledove v obliki madežev, kar zmanjšuje tržno vrednost plodov. V manjših nasadih ali posameznih drevesih lahko s prehranskimi pastmi izvajamo množični ulov PVM ter tako delno zmanjšamo velikost populacije. Pri tem moramo namestiti vsaj 40-200 pasti na ha nasada koščičarjev (ali po ena past na 2 m nasada jagodičja; po ena past na 10 m v vinogradih).

Kemično zatiranje

Prve poškodbe na plodovih se začnejo pojavljati v času barvanja plodov; ko se v plodovih začnejo tvoriti sladkorji. Zatiranje žerk v plodovih je ob obstoječi izbiri insekticidov neučinkovito in lahko problematično z vidika ostankov. Sprejemljiva možnost je zato predvsem zatiranje odrasle PVM preden plodovi dosežejo zrelost, primerno za odlaganje jajčec. Če na podlagi spremljanja PVM v tem obdobju ugotovimo prisotnost odraslih PVM, lahko začnemo z uporabo insekticidov. Kot najbolj učinkovita so se izkazala sredstva na osnovi organofosfatov, piretroidov in spinosada. Slednja imajo tudi najkrajšo karenco ter omogočajo izvajanje zatiranja tudi v najobčutljivejši fazi razvoja plodov. Za učinkovito zatiranje populacije PVM je potrebno škropljenje izvajati v razmiku od sedem do deset dni. Pri tem moramo dosledno upoštevati karence in dovoljeno število tretiranj s posameznimi sredstvi na osnovi omenjenih skupin aktivnih snovi. Pri nas so za zatiranje PVM na različnih sadnih vrstah registrirana sredstva z aktivnimi snovmi iz skupine spinosinov .

Bohinc T., Trdan S. 2013. Zatiranje plodove vinske mušice (Drosophila suzukii [Matsumura], Diptera, Drosophilidae) s poudarkom na okoljsko sprejemljivih načinih. Acta agriculturae Slovenica, 103, 2: 323-329

Drosophila Suzukii-A pest from the EPPO alert list. European and Mediterranean Plant Protection Organisation.
https://www.eppo.int/QUARANTINE/Alert_List/insects/Drosophila_suzukii_factsheet_12-2010.pdf (september 2016)

Razinger J., Škerlevaj V., Žigon P., Modic Š. 2016. Majhen škodljivec a veliki problemi: Problematika plodove vinske mušice Drosophila suzukii (Matsumura) v Sloveniji v 2016. Kmetijski inštitut Slovenije.
http://www.kis.si/f/docs/Informacije_o_boleznih_in_skodljivcih/Drosophila_suzukii_plodova_vinska_musica_julij_2016.pdf (avgust 2016)

Seljak G. Obvladovanje plodove vinske mušice Drosophila suzukii (Matsumura). KGZ Nova Gorica, Oddelek za varstvo rastlin. http://www.uvhvvr.gov.si/fileadmin/uvhvvr.gov.si/pageuploads/DELOVNA_PODROCJA/Zdravje_rastlin/2013/Posebno_nadzorovani_organizmi/plodova_vinska_musica/2016-drosophila-suzukii-zatiranje-gseljak.pdf (september 2016)

Weber in sod., 2016. Ansätze zur integrierten Kontrolle von Drosophila suzukii an Kirschen. Mitt. OVR 71 04/2016. 150-156