Poljski majski hrošč

Kazalo: Poljski majski hrošč

(Melolontha melolontha L.)

Melita Theuerschuh; oktober 2022

Uvod

Poljski majski hrošč je pomemben škodljivec kmetijskih rastlin, ki se pri nas pojavlja že desetletja. V ugodnih podnebnih razmerah se prekomerno razmnoži in povzroči v kmetijstvu gospodarsko škodo večjega obsega. Škodo povzroča na poljščinah, vrtninah in travinju, vendar se včasih pojavlja tudi kot škodljivec sadnega drevja, vinske trte ter nasadov jagod.

Slika 1: Poljski majski hrošč (foto: arhiv KIS).

Slika 2: Ogrc poljskega majskega hrošča (foto: arhiv KIS).

Poškodbe

Hrošči objedajo liste in ne povzročajo večje škode. Škodo povzročajo predvsem ogrci (ličinke), ki živijo v tleh in objedajo podzemne dele rastlin (žito, koruza, krompir, pesa, sadne in gozdne rastline). Ogrci zaradi prerazmnožitve naredijo občasno veliko škode tudi na travni ruši.

Opis in bionomija

Majski hrošč je velik 20–26 mm in ima rebraste rjave pokrovke ter pahljačaste tipalke. Na bočni strani zadka so bele trikotne pege, noge in tipalke pa so navadno rdečerjave. Zadek je dolg in se proti vrhu enakomerno oži. Ogrc lahko meri v dolžino tudi do 65 mm, ima mehko, belkasto ali umazano belo telo in čvrsto rjavo glavo. Na oprsju ima tri pare nog, telo pa je upognjeno in na koncu odebeljeno in potemnelo.

Razvojni krog škodljivca traja tri leta, vsako četrto leto pa se pojavijo hrošči in govorimo o hroščevem letu. V hroščevem letu se odrasli osebki pojavijo v drugi polovici aprila ali v začetku maja, ter se dopolnilno hranijo z listi tako gozdnega kot sadnega drevja. Samice po oploditvi odlagajo jajčeca v skupine po 20–30 (skupaj do 80), na zatravljene ali močno zapleveljene površine, 10–25 cm globoko. Najbolj ji ustrezajo rahla, s humusom bogata tla. Po 4–6 tednih se iz jajčec izležejo ogrci, ki se naslednja tri leta zadržujejo v zemlji in hranijo s korenimami rastlin. V tretjem letu se ogrci zabubijo in po dveh mesecih se iz bub razvijejo hrošči, ki ostanejo v tleh vse do naslednje pomladi.

V Sloveniji sta prisotni dve skupini majskih hroščev – III₁in III₀.

– skupina III₁: hroščeva leta so v letih, ko po deljenju letnice s tri dobimo ostanek ena (npr. 2020, 2023, 2026).

Prisotnost: večji del države, zlasti na Dolenjskem, Notranjskem, na večjem delu Krasa, na Gorenjskem ter na delu Štajerske, vse do Poljčan in Slovenske Bistrice.

– skupina III₀: hroščeva leta so v letih, ko po deljenju letnice s številom tri ne dobimo ostanka (npr. 2019, 2022, 2025).

Prisotnost: vzhodno od Slovenske Bistrice in Poljčan, v porečju Drave (Dravsko polje, Ptujsko polje, Dravska in Mežiška dolina, Slovenske gorice) in Prekmurju, pa tudi v ozkem pasu zahodno od Ljubljane, med Logatcem in Železniki v porečju Bače, Idrijce in Soče.

Slika 3: Razvojni krog M. melolontha (prirejeno po: Turfgrass Entomology)

Varstvo

Zatiranje odraslih osebkov je skoraj nesmiselno in največkrat ni potrebno. Večjo pozornost namenjamo ogrcem, zato je priporočljivo spremljanje hroščevih let. Prag škodljivosti je pri ogrcih majskega hrošča zelo različen in odvisen od starosti (velikosti) ogrcev. Na njivah in travnikih je kritično število 15–20 ogrcev na m².

Nekemično

Pri obvladovanju majskega hrošča je zelo pomembno uničevati plevele, saj je znano, da samice najraje odlagajo jajčeca v zapleveljene njive in travišča. Vsaka mehanska prepreka ali metoda, ki zmoti razvojni krog poljskega majskega hrošča, koristno pripomore k zmanjševanju populacije. Plitva obdelava tal med vegetacijo s krožnimi branami ali prekopalniki, nekajkrat zaporedoma v sončnem vremenu. S tem poškodujemo del ogrcev, del pa jih na površju zemlje pozobajo ptice ali pa jih uniči sonce. Za zatiranje ogrcev majskega hrošča se lahko uporablja biotični pripravek na osnovi glive Beauveria bassiana, z njim se tretira tla.

Uporabljeni viri

Laznik Ž., Vidrih M., Trdan S. 2013. Preučevanje učinkovitosti različnih biotičnih agensov za zatiranje ogrcev (Scarabaeidae) na travinju – izkušnje s Kočevskega. V: Trdan, Stanislav (ur.), Maček, Jože (ur.). Zbornik predavanj in referatov 11. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo (in Okrogle mize o zmanjšanju tveganja zaradi rabe FFS v okviru projekta CropSustaIn), Bled, 5.-6. Marec. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 151-159

Uredba o izvedbi ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje množičnega izbruha poljskega majskega hrošča, Ur.I. RS71-3884/07

Urek G., Milevoj L. 1993. Ogrčja nadloga : poljedelstvo : varstvo. Kmetovalec, 61, 11: 7-8

Valič N., Milevoj L. 2004. Poljski majski hrošč (Melolontha melolontha L.). Kmetovalec, 2, 10: 6-9

Turfgrass Entomology. Department of Entomology, University of Nebraska http://entomology.unl.edu/turfent/turfchts/threeyr.jpg (april 2016)