Polži

Polže uvrščamo med mehkužce. Večina jih ima spiralno hišico, v kateri je drobovnjak, in vpotegljivo nogo prekrito z epitelom v katerem so sluzne žleze, ki izločajo sluz. Na začetku noge je glava s tipalnicami. V ustih imajo s hrustancem ojačan jezik, na katerem je z zobci prekrita strgača, s katero strgajo hrano. Gospodarsko pomembni škodljivci gojenih in samoniklih rastlin so predvsem polži brez hišic, ki jih uvrščamo v družini lazarjev (Arionidae) in slinarjev (Limacidae).

Med slinarji je pomembna škodljiva vrsta veliki slinar (Limax maximus), ki najraje živi in se prehranjuje v vrtovih in sadovnjakih. Na obdelovalnih površinah, redkeje tudi v gozdovih naletimo tudi na agriolimacide, poljske slinarje (rod Deroceras). Pri nas jih živi sedem vrst, vsi pa so potencialni škodljivci. Med lazarji poznamo pri nas devet vrst, med njimi pa so vrtičkarjem in kmetovalcem poznani zlasti navadni vrtni lazar (A. distinctus), vrtni lazar (A. hortensis), sivi lazar (A. circumscriptus) in predvsem zadnjih deset do dvajset let tudi zelo agresivni španski lazar (A. vulgaris sinonim A. lusticanicus). Vrsta se zelo hitro množi in širi ter se je v zadnjih desetletjih v Sloveniji in drugod po srednji in vzhodni Evropi močno razširila.

Lazarji so dvospolniki (hermafroditi), ki pa se večinoma medsebojno oplojujejo. Po paritvi oba osebka odlagata jajčeca v skupke na skrita mesta, kjer je zagotovljena vlaga. Jajčeca odlagajo spomladi ali jeseni v tla, pod gosto vegetacijo z organskimi ostanki na tleh in različna zaščitena mesta npr. v kompostnih kupih. Jajčeca odložena pozno jeseni prezimijo.

Nekemično

Glede na to, da polžem godi predvsem vlažno, zasenčeno okolje kot so zapleveljene površine je pomembno, da odstranjujemo oziroma uničujemo plevele ter da redno kosimo površine v neposredni bližini. Polže lahko ročno pobiramo in odstranjujemo, kar pa je zelo zamudno. Naravni plenilci polžev so krešiči (f. Carabidae), kratkokrilci (f. Staphylinidae), strige (cl. Chilopoda), suhe južine (o. Opiliones), ličinke kresnic (f. Lampyridae) in sneženk oz. mehkokrilcev (f. Cantharidae), ptiči in žabe. Populacijo nevretenčarskih plenilcev lahko povečamo/ohranjamo s povečanjem raznolikosti gojenih kultur, s pomočjo vmesnih dosevkov in zmerno uporabo insekticidov v skladu z načeli IVR.

Kemično – LIMACIDI

Za zatiranje polžev so v Sloveniji registrirane prehranske vabe. V ekološkem varstvu rastlin je mogoče uporabiti pripravek prehranskih vab na osnovi železovega (III) fosfata. Železov (III) fosfat ni strupen za toplokrvne živali in koristno favno v tleh, ker se fosfat raztopi šele v polževem želodcu. Omenjeni pripravki niso učinkoviti na odraslih polžih. Polže slinarje lahko uspešno zatiramo oz. odvračamo z uporabo dehidracijskih sredstev kot so apno, mineral kajnit v prahu in apneni dušik (CaCN₂). Več pripravkov za zatiranje polžev je na voljo na osnovi metaldehida, ki deluje kot želodčni in kontaktni strup in je potrebno z njim ravnati skrajno previdno. Metaldehid je polimerizirani acetaldehid (CH₃CHO) in je sestavni del vabe poleg dodatkov beljakovin, dekstroze in kazeina.