Porova škrlatna pegavost

(Alternaria porri (Ellis) Cif.)

Neja Marolt; oktober 2017

Porova škrlatna pegavost se lahko pojavlja povsod po svetu, kjer je vlažno in vroče. Najdemo jo na čebuli, česnu, poru in tudi drugih vrstah iz rodu Allium. Običajno je gospodarska škoda večja v primeru setve s stroki in čebulčkom kot pa s semenom in lahko zmanjša pridelek za od 50-100 %. Načeloma velja, da naj bi bile čebulnice dolgega dne bolj dovzetne za porovo škrlatno pegavost.

Bolezenska znamenja najprej opazimo na listih in se kažejo kot bledo zelene pege. V času preobilne vlage in toplote postanejo pege vijolične z rumeno rjavo obrobo in merijo 2-3 mm v premeru. Znotraj peg se v koncentričnih krogih pojavlja rjav do črn micelij. Pege se lahko združujejo in povzročijo rumenenje in venenje listov, ob hujši okužbi pa tudi odmiranje listov. Podobna znamenja se lahko pojavijo tudi na steblih čebulic, kar ima za posledico, da rastline tvorijo manjše in manj kvalitetne glave in neprava stebla.

Slika 1: Škrlatne pege na listih pora, kot posledica napada z glivo A. porri (foto: arhiv KIS)

porova škrlatna pegavost_1

Porovo škrlatno pegavost povzroča gliva Alternaria porri, nemalokrat pa jo spremlja še gliva Stemphylium vesicarium, ko povzroča podobna bolezenska znamenja. Gliva raste v temperaturnem razponu od 6 do 34 °C, pri čemer predstavljata temperatura 25 °C in več kot 90 % zračna vlaga optimalne razmereza njeno rast ter sporulacijo. Na konidioforih nastajajo večcelični, prečno in vzdolžno predeljeni konidiji – nespolni trosi, ki so nanizani v razvejane verižice. Za njihov razvoj je potrebna vsaj 15 urna omočenost listov. S pomočjo zračnih tokov, namakanja ali dežja se raznesejo na zdrave liste rastlin, kjer kalijo in opravijo okužbo. Za okužbo so navadno dovzetnejši starejši listi in rastline, poškodovane od resarjev.

Preventivni ukrepi

Priporoča se setev odpornejših, hibridnih sort čebulnic. Najučinkovitejši preventivni ukrep je še vedno kolobar, ki naj bo vsaj štirileten. V njem si ne smejo slediti rastline iz poddružine lukovk (Alloideae). Poskrbimo za dobro odcedno zemljišče in čim večjo zračnost posevka. S starostjo posevka se povečuje občutljivost rastlin na okužbo in narašča možnost za širjenje glive A. porri, zato je smiselno redno spremljanje trajanja omočenosti listov, ki je pomembna smernica pri odločanju za uporabo  fungicidov.

Kemično zatiranje

Kadar je infekcijski potencial velik, se odločimo za uporabo fungicidov, ki so registrirani za zatiranje porove škrlatne pegavosti. Pripravke z različnim načinom delovanja lahko najdete v spodnji preglednici. Priporoča se njihova izmenjujoča uporaba skozi vso rastno dobo.

Nekatere študije nakazujejo na možnost uporabe antagonističnih gliv, kot so Trichoderma harzianum, Cladosporium herbarum ter bakterij (Pseudomonas fluorescens) za zatiranje škrlatne pegavosti

Abo-Elyousr K. A. M., Abdel-Hafez S. I. I., Abdel-Rahim I. R. 2013. Isolation of Trichoderma and evaluation of their antagonisitc potential against Alternaria porri. Journal of phytopathology: 8 str.

Compendium of Onion and Garlic Diseases. 1995. The American Phytopathological Society St. Paul, Minnesota: 23-24 str.

Tyagi S., Dube V. P., Charaya M. U. 1990. Biological control of the purple blotch onion caused by Alternaria porri (Ellis) Ciferri. Tropical pest managemnt 36(4): 384-386

Yadav P. M., Rakholiya K. B., Pawar D. M. 2013. Evaluation of bioagents for managemnt of the onion purple blotch and bulb yield loss assessment under field conditions. The Bioscan 8(4): 1295-1298