Pritlehna trohnoba stebla paradižnika

Phytophthora nicotianae var. parasitica (Dastur) G. M. Waterhouse

Eva Kovačec, december 2022

Uvod

O pojavu pritlehne trohnobe stebla paradižnika, ki jo povroča glivi podoben organizem oomiceta Phytophthora nicatianae, poročajo iz vseh delov sveta z visoko relativno vlažnostjo, obilno vlago v tleh in toplim vremenom. Škodljivi organizem lahko okuži številne gospodarsko pomembne gostiteljske rastline, poleg paradižnika (Solanum lycopersicum) tudi papriko, tobak, citruse, bombaž in orhideje. Pritlehna trohnoba paradižnikovega stebla je najpogostejša v obdobjih dolgotrajnega toplega in mokrega vremena. Glavna bolezenska znamenja okužbe paradižnika so poleganje sadik, gnitje spodnjega dela stebla in korenin ter koncentrične rjave pege na plodovih paradižnika. Patogen nikoli ne napade listov odraslih rastlin.

Bolezenska znamenja in opis povzročitelja

Bolezenska znamenja se lahko pojavijo tako na kalicah, kot na steblih odraslih rastlin paradižnika ter plodovih. Glavni bolezenski znak na kalicah je poleganje. Na odraslih rastlinah se pojavi nekroza spodnjega dela stebla, ki je sprva temno zelena in napreduje do temno rjave. Steblo je na tem delu zoženo in votlo. Ko se okužba razširi se pojavi veliko novih nadomestnih korenin, saj glavna korenina in stranske korenine zgnijejo. Zaradi uničenja koreninskega sistema in posledično slabše preskrbe rastline z vodo, se pojavijo vodene pege, ki se sčasoma posušijo in postanejo temno rjave barve. Starejše rastline so na okužbo bolj odporne v primerjavi z mladimi rastlinami, ki običajno ovenejo in propadejo. Patogen ne vpliva na listje.

Prvi simptom okužbe paradižnikovega ploda je rjavkasta pega, ki se najpogostosteje pojavi na stiku ploda z zemljo. Skozi nepoškodovano lupino se lahko okuži bodisi zeleno ali že zrelo sadje. Ko se pega poveča, njena površina prevzame vzorec koncentričnih obročev sestavljen iz ozkih temno rjavih pasov in širokih svetlo rjavih pasov. Obroči so podobni poškodbam plodov, ki jih povroči paradižnikova plesen (Phytophthora infestans). Razlika je, da so pege pri paradižnikovi plesni hrapave in na robovih rahlo ugreznjene, pri pritlehni trohnobi paradižnikovega stebla pa so čvrste in gladke. Le-te lahko pokrijejo več kot polovico paradižnika. Sprva okuženi sadeži ostanejo čvrsti, sčasoma pa propadanje napreduje. V vlažnih razmerah se na pegah pojavi bela puhasta prevleka micelija.

Slika 1. Okužba rastline paradižnika in njegovih plodov s Phytophthora nicotianae (vir fotografije Florida Division of Plant Industry, Florida Department of Agriculture and Consumer Services, Bugwood.org).

Slika 2. Tipični izgled lezij na plodovih paradižnika zaradi oomicete Phytophtora nicotianae (vir fotografije Florida Division of Plant Industry, Florida Department of Agriculture and Consumer Services, Bugwood.org).

Razvoj in širjenje bolezni

Ker je P. nicotianae toploljuben organizem, največ škode povzroča v toplih obdobjih po namakanju ali obilnem deževju. Oomicete se širijo s površinsko vodo, špricanjem dežnih kapelj in namakanjem po brazdah njive. Plodovi paradižnika se običajno okužijo na stiku z zemljo. Do okužbe lahko pride tudi, če blato, ki vsebuje inokulum, poškropi plodove zaradi padavin/namakanja.

V tleh se povzročitelj bolezni pritlehne trohnobe stebla paradižnika ohranja dolgo časa v obliki klamidospor, oospor ali kot micelij na okuženih ostankih. Oomiceta P. nicotianae se razmnožuje spolno in nespolno. Njene nespolne strukture, trosovniki, lahko preživijo le dneve ali tedne v tleh, ne morejo pa preživeti sezone ali prezimiti. Zato na poljih, kjer je prisoten le en paritveni tip in se odvija le nespolno razmnoževanje glive, le-ta za dolgoročno preživetje potrebuje živega gostitelja (ostanke pridelkov ali plevel kot gostiteljsko rastlino). Na lokacijah, kjer sta prisotna oba paritvena tipa in pride do spolnega razmnoževanja pa nastanejo odporne oospore, ki preživijo mesece ali leta v odsotnosti živih gostiteljev.

Oomiceta P. nicotianae se prenaša tudi z okuženim semenom, zato je potrebna pozornost pri izboru semena za vzgojo paradižnika.

Varstvo

Najučinkovitejši način preprečevanja te bolezni je kolobarjenje s posevki, ki niso iz družine razhudnikov (Solanaceae). Primerne za sajenje so vrste, ki jih ta oomiceta ne okužuje, npr. zelje, koruza, solata, pšenica in ne krompir, jajčevec ali paprika.

Preprečitev okužb paradižnika s pepelovko vključuje tudi ukrepe, ki skrbijo, da tla niso prevlažna. Paradižnika ne sadimo na poljih z zbitimi tlemi, ki imajo slabo odcejanje vode. Dve izmed praks, ki preprečujejo navlaženost tal, sta gojenje rastlin v dvignjenih gredah in vključevanje tehnik rahljanja tal. Nižja območja na poljih so še posebej nagnjena k velikim izgubam zaradi pritlehne trohnobe stebla paradižnika. Pozornost je treba nameniti primernemu zalivanju, še posebej pri namakanju v brazde.

Zastiranje (npr. s slamo) in solarizacija njive lahko pripomore zmanjšati izgube. Pomaga lahko tudi biofumigacija, ki pomeni neke vrste razkuževanje tal z naravnimi toksini, ki se tvorijo pri drobljenju oziroma mulčenju nekaterih rastlin, ko jih zadelamo v tla. Tako zmanjšamo gostoto inokuluma v tleh in obenem uničimo različne talne škodljivce (nematode, strune). Fungicidi, ki se nanesejo na plodove in listje za zatiranje paradižnikove plesni (Phytophthora infestans), so prav tako učinkoviti pri nadzoru pritlehne trohnobe stebla paradižnika.

Viri

Andres J. L., Rivera A., Fernandez J. 2003. Phytophthora nicotianae pathogenic to pepper in northwest Spain. Journal of Plant Pathology 85: 91-98.

Erwin D.C., Ribero O.K. 1996. Phytophthora Diseases Worldwide. The American Phytopathologial Society. APS Press, St. Paul, Minnesota: 562 str.

Jones J.B., Zitter T.A., Momol T.M., Miller S.A. 2016. Compendium of Tomato Diseases and Pests. Second edition. The American Phytopathological Society, Minnesota: str 32 – 34.

Panabieres F., Ali G.S., Allagui M.B., Dali R.J.D., Gudmestad N.C., Kuhn M.L., Guha R. S., Schena L., Zampounis A. 2016. Phytophthora nicotianae diseases worldwide: new knowledge of a long-recognised pathogen. Phytopathologia Mediterranea 5: 20–40.