Pršice prelke

Tetranychidae

Matic Novljan; november 2019

 V družino pršic prelk (Tetranychidae) uvrščamo več kot 1200 različnih vrst iz 71 različnih rodov. Značilnost skupine pršic prelk je, da gostiteljske rastline zapredajo v tanko pajčevino. Te pršice so izrazito termofilni škodljivi organizmi. Njihovo prerazmnožitev in s tem nastanek gospodarske škode lahko pričakujemo v vročih in sušnih letih. Največjo škodo povzročajo pri pridelavi sadja in zelenjave v zavarovanih prostorih in pod mrežo. Pri pridelavi jablan sta najbolj škodljivi navadna pršica (Tetrancyhus urticae KOCH) in rdeča sadna pršica (Panonychus ulmi KOCH).

Prva znamenja napada se kažejo kot zelo drobne razbarvane pikice na listni ploskvi spodnjih listov. Pršice vbadajo liste in srkajo rastlinske sokove na spodnji strani listov, kar povzroči točkovno razbarvanje. S časom listi zgubijo zeleno bravo in se obarvajo nekoliko bronasto, odvisno od osnovne barve rastline. Pršice izsesavajo celično vsebino zaradi česar se zmanjšanja fotosinteza kar privede do se zmanjšane razpoložljivosti hranilnih snovi kar ima mnogotero posledic. Splošno zdravstveno stanje dreves je okrnjeno, diferenciacija cvetnih brstov je oslabljena, močno je prizadeta tudi notranja kakovost plodov, ki pogosto tudi ne razvijejo primerne obarvanosti (rdeče sorte)V primeru zelo močnega napada pršice zapredejo celotne rastline v debelo plast pajčevine.

Pršice prelke uvrščamo med pajkovce, saj imajo štiri pare nog in telo deljeno v dve regiji. So zelo majhne, velike le od 0,3 do 0,8 mm, rdeče, zelene, rumene ali oranžne barve, odvisno od vrste. Telo imajo prekrito s kratkimi dlačicami. Pršice prelke gredo skozi pet razvojnih stopenj: jajčece, ličinka, 2 stopnji nimfe in odrasla pršica. V vročem vremenu traja razvojni krog zgolj en teden. Pršice prelke imajo lahko tudi do 20 generacij letno, odvisno od vremenskih razmer. Prisotne so praktično vse leto, razmnožujejo se od zgodnje pomladi do pozne jeseni, prezimijo odrasle pršice ali nimfe. Širijo se z vetrom, orodjem, na živalih in ljudeh, zato tudi novi nasadi niso varni pred napadom.

Slika 1: Značilno razbarvanje listja zaradi sesanja pršic. Barva listja preide iz zelene v bronasto (foto: arhiv KIS)

znamenja poškodb na jablani

Navadna pršica – Tetranychus urticae (KOCH)

Navadno pršico poznamo pod več imeni: hmeljev rdeči pajek, hmeljeva pršica, lipova pršica prelka, fižolova pršica. Je ena najbolj razširjenih vrst pršic, ki je izrazit polifag. Pojavlja se na praktično vsem jagodičju in tudi mnogih drugih rastlinskih vrstah. Velika je približno 0,6 mm. Pršica je dejavna skozi celo vegetacijsko sezono, največ škode pa povzroča v poletnih mesecih. V poletnem času je zeleno rumene barve z dvema značilnima pegama na hrbtu. Zimska oblika pršice je rdečkaste barve in prezimi pod listjem v zemlji, pri koreninskem vratu. Samice navadne pršice navadno živijo le en mesec. V tem času lahko odložijo tudi do 100 jajčec.

Slika 2: Kolonija navadne pršice in jajčeca (foto: arhiv KIS)

Kolonija navadne pršice

Rdeča sadna pršica – Panonychus ulmi (KOCH)

Kot že ime pove, rdečo sadno pršico prepoznamo po značilni rdeči barvi. Samice so velike približno 0,35 mm, samčki pa so nekoliko manjši (0,30 mm). Telo samičke je prekrito z debelimi belimi dlačicami. Na mestih, kjer dlačice izraščajo iz telesa imajo velike bele pike. Preko zime se ohranjajo jajčeca, ki so jih samice preteklo sezono odložile na vejice, najpogosteje jih odlagajo na mesta razvejitve. Iz jajčec se aprila in maja začnejo izlegati ličinke, vrh izleganja je običajno v času cvetenja jablan.  Ličinke se takoj začnejo prehranjevati na spodnji strani listov.

Slika 3: Kolonija rdeče sadne pršice (foto: arhiv KIS)

kolonija rdeče sadne pršice

Nekemično

Populacija pršic prelk se naravno zmanjša s spremembami vremena, ohladitve močno upočasnijo njihov razvoj, prav tako močni nalivi sperejo pršice z rastlin. Z ukrepi, ki posnemajo naravne pojave, lahko učinkovito zmanjšamo številčnost pršic prelk. Z močnim vodnim curkom oziroma z namakanjem z razpršilci lahko z rastlin speremo pršice. Vzporedno s pršicami prelkami, naraste tudi populacija plenilskih pršic, ki pripomorejo k zmanjšanemu številu pršic prelk kot so: Neoseiulus californicus, Phytoseiulus persimilis in Amblyseius andersoni ter številne druge vrste insektov kot so Aeolothrips melaleucus, Haplothrips subtilissimus, Haplothrips mali, Thrips tabaci, Adalia bipunctata, Coleomegilla maculata lengi, Cycloneda sanguinea, Stethorus punctum in Stethorus punctillum. V jablanove nasade teh organizmov običajno ne vnašamo, saj so že naravno prisotni v visokem številu. Najpomembneje je, da za koristne organizme skrbimo s pravilno izbiro FFS, ki jim ne škoduje. Znano je, da določeni FFS škodujejo koristnim organizmom in omogočijo prerazmnožitev škodljivim pršicam. Tak primer so fungicidi iz skupine ditiokarbamatov, katerih uporaba je zaradi tega omejena na 4 krat letno.

Kemično

Pred doseganjem praga škodljivosti kemično zatiranje pršic prelk ni priporočljivo, saj so sredstva s katerimi se zatira pršice škodljiva tudi za koristne, plenilske pršice, poleg tega pa pršice zaradi hitrega razmnoževalnega cikla, hitro razvijejo odpornost na aktivne snovi. Pragovi škodljivosti za kemično zatiranje pršic znašajo: od dve do pet pršic/list (spomladi) in pet do deset pršic/list (poleti in jeseni). V primeru močnejšega napada pršic in izvedbi kemičnega zatiranja, je pri slednjem zelo pomembna pravilna izbira sredstva glede na način delovanja posameznih aktivnih snovi. Poznamo sredstva, ki zatirajo le odrasle pršice in sredstva, ki zatirajo pršice v različnih razvojnih stopnjah ter tudi njihova jajčeca. Zaviralno na razvoj pršic delujejo tudi žveplovi pripravki, s katerim se v nasadih zatira nekatere glivične bolezni.

Gratwick M. 1992. Crop pests in the UK. Collected edition of MAFF leaflets. London. Chapman and Hall: 490 str

Ferrari M., Marcon E., Menta A. 1992. Fitopatologia ed entomologia agraria. Bologna. Edagricole – edizioni calderini: 746 str

Compendium of strawberry disease. second edition. 1998. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 98 str.

Baker W. E. in Wharton G.W. 1958. An introduction to acarology. New York. The Macmillan company: 465 str

Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičevja. Ljubljana: Kmečki glas: 97 str

Lambert L, Laplante G. H., Carisse O., Vincent C. 2013. Diseases, pests and beneficial organisms of Strawberry,raspberry and Blueberry. Centre de reference en agriculture et agroalimentaire du Quebec: 343. Str

Sutton B. T., Aldwinckle H. S., Agnello M. A., Walgenbach F. J. 2014. Copendium of Apple and Pear Diseases, second edition. The American Phytopathologial Society. APS Press, St. Paul, Minnesota: 224 str.

Fito info – Cirsium. Šifrant imen organizmov. (avgust 2016)

http://www.fito-info.si/APL/Sist/SifrantOrg.htm