Pršice prelke na jablani

V družino pršic prelk (Tetranychidae) uvrščamo več kot 1200 različnih vrst iz 71 različnih rodov. Značilnost skupine pršic prelk je, da gostiteljske rastline zapredajo v tanko pajčevino. Te pršice so izrazito termofilni škodljivi organizmi. Njihovo prerazmnožitev in s tem nastanek gospodarske škode lahko pričakujemo v vročih in sušnih letih. Največjo škodo povzročajo pri pridelavi sadja in zelenjave v zavarovanih prostorih in pod mrežo. Pri pridelavi jablan sta najbolj škodljivi navadna pršica (Tetrancyhus urticae KOCH) in rdeča sadna pršica (Panonychus ulmi KOCH).

Prva znamenja napada se kažejo kot zelo drobne razbarvane pike na listni ploskvi spodnjih listov. Pršice v vseh razvojnih stadijih, razen v stadiju jajčeca, s svojim ustnim aparatom povzročajo škodo z vbadanjem v celice na spodnji strani listov in srkanjem rastlinskih sokov. To povzroči točkovno razbarvanje. Zaradi izgube klorofila s časom listi zgubijo zeleno bravo in se obarvajo značilno bronasto. Prav tako se zmanjša fotosinteza kar privede do pomanjkanja razpoložljivih hranilnih snovi. To ima mnogo negativnih posledic na vitalnost rastlin. Tako je splošno zdravstveno stanje dreves je okrnjeno, diferenciacija cvetnih brstov je slabša, močno je prizadeta tudi notranja kakovost plodov, ki pogosto ne razvijejo primerne obarvanosti (rdeče sorte). V primeru zelo močnega napada, pršice zapredejo celotne rastline v debelo plast pajčevine kar še dodatno zmanjšuje fotosintetsko aktivnost.

Pršice prelke uvrščamo med pajkovce, saj imajo štiri pare nog in telo deljeno v dve regiji. So zelo majhne, velike le od 0,3 do 0,8 mm, rdeče, zelene, rumene ali oranžne barve, odvisno od vrste. Telo imajo prekrito s kratkimi dlačicami. Pršice prelke gredo skozi pet razvojnih stopenj: jajčece, ličinka, 2 stopnji nimfe in odrasla pršica. V vročem vremenu traja razvojni krog zgolj dober teden. Pršice prelke imajo lahko tudi do 20 generacij letno, odvisno od vremenskih razmer. Prisotne so praktično vse leto, razmnožujejo se od zgodnje pomladi do pozne jeseni, prezimijo odrasle pršice ali nimfe. Širijo se z vetrom, orodjem, na živalih in ljudeh, zato tudi novi nasadi niso varni pred napadom.

Navadna pršica – Tetranychus urticae (KOCH)

Navadno pršico poznamo pod več imeni: hmeljev rdeči pajek, hmeljeva pršica, lipova pršica prelka, fižolova pršica. Je ena najbolj razširjenih vrst pršic, ki je izrazit polifag. Pojavlja se na praktično vsem jagodičju, jagodah, plodovkah, fižolu, hmelju, pečkarjih in mnogih drugih rastlinskih vrstah. Odrasla pršica je velika je približno 0,6 mm. Spomladi in v poletnem času je zeleno rumene barve z dvema značilnima pegama na hrbtu. Odrasle samice pršic, ki prezimijo v tleh pod listjem, na koreninskem vratu ali v razpokah na lubju so oranžno rdeče barve. Pršice so dejavne skozi celo vegetacijsko dobo, največ škode pa povzročijo v poletnih mesecih, ko je njihov razvoj izredno hiter. Pri temperaturah okrog 10 °C poteka življenjski cikel okrog 55 dni. Ob optimalnih pogojih (nizka zračna vlaga in temperatura 30-32°C) pa je lahko zaključen že v 8 dneh. Odrasle pršice, razen razvojnih stadijev, ki prezimijo, živijo okoli 30 dni. V tem času lahko odložijo 90 – 110 jajčec. Tako pride v poletnem času pogosto do prekrivanja generacij, zato so na listju hkrati prisotna jajčeca, nimfe in odrasli osebki.

Rdeča sadna pršica – Panonychus ulmi (KOCH)

Kot že ime pove, rdečo sadno pršico prepoznamo po značilni rdeči barvi. Samice so velike približno 0,35 mm, samčki pa so nekoliko manjši (0,30 mm). Telo samičke je prekrito z debelimi belimi dlačicami. Na mestih, kjer dlačice izraščajo iz telesa imajo velike bele pike. Preko zime se ohranjajo jajčeca, ki so jih samice preteklo sezono odložile na vejice, najpogosteje jih odlagajo na mesta razvejitve. Iz jajčec se aprila in maja začnejo izlegati ličinke, vrh izleganja je običajno v času cvetenja jablan. Ličinke se takoj začnejo prehranjevati na spodnji strani listov. Kot ostalim pršicam, tudi rdeči sadni pršici ustrezajo visoke temperature z nizko zračno vlago, ki močno pospešujejo njen razvoj.

Nekemično

Med nekemične ukrepe uvrščamo različne agrotehnične in tehnološke ukrepe, ki zmanjšujejo populacije pršic. Pomembna je uravnotežena prehrana rastlin, preprečevanje vodnega stresa, ustrezna rez in povečanje zračnosti v nasadih. Pomembno je tudi odstranjevanje rastlinskih ostankov preko zime in odstranjevanje širokolistnih plevelov, ki služijo kot nadomestni gostitelj pršic. Populacijska dinamika pršic prelk je zelo odvisna od vremenskih razmer. Vroče, suho vreme izredno pospeši razvoj pršič, med tem ko ga ohladitve močno zavrejo. Močni nalivi sperejo pršice z listov kar pripomore k manjši populaciji. Z ukrepi, ki posnemajo naravne pojave, lahko učinkovito zmanjšamo številčnost pršic prelk. Z močnim vodnim curkom, oziroma z namakanjem z razpršilci, lahko z rastlin speremo pršice. Ob tem se nekoliko znižuje tudi temperatura in zvišuje relativna zračna vlaga s čemer se razvojni cikel nekoliko upočasni. Vzporedno s pršicami prelkami, raste tudi populacija plenilskih pršic in drugih naravnih sovražnikov, ki močno zmanjšujejo število pršic prelk. Med plenilske pršice uvrščamo vrste, kot so Neoseiulus californicus, Phytoseiulus persimilis in Amblyseius andersoni. Pomembni so tudi drugi plenilnski organizmi kot so Aeolothrips melaleucus, Haplothrips subtilissimus, Haplothrips mali, Thrips tabaci, Adalia bipunctata, Coleomegilla maculata lengi, Cycloneda sanguinea, Stethorus punctum in Stethorus punctillum. V jablanove nasade teh organizmov običajno ne vnašamo, saj so že naravno prisotni v visokem številu. Najpomembneje je, da za koristne organizme skrbimo s pravilno izbiro FFS, ki jim ne škoduje. Znano je, da določeni FFS škodujejo koristnim organizmom in omogočijo prerazmnožitev škodljivim pršicam. Tak primer so fungicidi iz skupine ditiokarbamatov, katerih uporaba je zaradi tega omejena na 4 krat letno. Za oceno napdenosti nasada je pomembno natančno spremljanje razmerja številčnosti pršic prelk in plenilskih pršic ter pravočasno ukrepanje, dokler je populacija škodljivca še relativno majhna.

Kemično

Pri uporabi kemičnih pripravkov proti pršicam je potrebna posebna previdnost saj so sredstva večinoma škodljiva tudi naravnim sovražnikom pršic. Zato kemično zatiranje pršic prelk, pred doseganjem praga škodljivosti, ni priporočljivo. Poleg tega pršice zaradi hitrega razmnoževalnega cikla, hitro razvijejo odpornost na aktivne snovi. Izvajanje antirezistenčne strategije je v Sloveniji je izredno problematično, ker smo omejeni z ozkim naborom aktivnih snovi, ki so na razpolago. Pragovi škodljivosti za kemično zatiranje pršic znašajo: od dve do pet pršic / list (spomladi) in pet do deset pršic / list (poleti in jeseni). V primeru močnejšega napada pršic in izvedbi kemičnega zatiranja, je pri slednjem zelo pomembna pravilna izbira sredstva glede na način delovanja posameznih aktivnih snovi. Poznamo sredstva, ki zatirajo le odrasle pršice in sredstva, ki zatirajo pršice v različnih razvojnih stopnjah ter tudi njihova jajčeca. Zaviralno na razvoj pršic delujejo tudi žveplovi pripravki, s katerim se v nasadih zatira nekatere glivične bolezni.

Gratwick M. 1992. Crop pests in the UK. Collected edition of MAFF leaflets. London. Chapman and Hall: 490 str

Ferrari M., Marcon E., Menta A. 1992. Fitopatologia ed entomologia agraria. Bologna. Edagricole – edizioni calderini: 746 str

Compendium of strawberry disease. second edition. 1998. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 98 str.

Baker W. E. in Wharton G.W. 1958. An introduction to acarology. New York. The Macmillan company: 465 str

Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičevja. Ljubljana: Kmečki glas: 97 str

Lambert L, Laplante G. H., Carisse O., Vincent C. 2013. Diseases, pests and beneficial organisms of Strawberry,raspberry and Blueberry. Centre de reference en agriculture et agroalimentaire du Quebec: 343. Str

Sutton B. T., Aldwinckle H. S., Agnello M. A., Walgenbach F. J. 2014. Copendium of Apple and Pear Diseases, second edition. The American Phytopathologial Society. APS Press, St. Paul, Minnesota: 224 str.

Fito info – Cirsium. Šifrant imen organizmov. (avgust 2016)

http://www.fito-info.si/APL/Sist/SifrantOrg.htm