Pršice prelke

(Tetranychidae)

Matic Novljan; september 2016

V družino pršic prelk (Tetranychidae) uvrščamo več kot 1200 različnih vrst iz 71 različnih rodov. Značilnost skupine pršic prelk je, da gostiteljske rastline zapredajo v tanko pajčevino. Te pršice so izrazito termofilni škodljivi organizmi. Njihovo prerazmnožitev in s tem nastanek gospodarske škode lahko pričakujemo v vročih in sušnih letih. največjo škodo povzročajo v pridelavi sadja in zelenjave v zaščitenih prostorih, plastenjakih, rastlinjakih in pod mrežo. V pridelavi jagodičja sta najbolj škodljivi navadna pršica (Tetrancyhus urticae KOCH) in rdeča sadna pršica (Panonychus ulmi KOCH).

Prva znamenja napada se kažejo kot zelo drobne razbarvane pikice na zgornjih strani spodnjih listov. Pršice vbadajo liste in srkajo rastlinske sokove na spodnji strani listov, kar povzroči točkovno razbarvanje. S časom listi zgubijo zeleno bravo in seobarvajo nekoliko rumenkasto ali sivkasto, odvisno od osnovne barve rastline. Zaradi zmanjšanja fotosinteznih procesov je prirast rastlin zelo upočasnjen ali celo ustavljen. V primeru zelo močnega napada pršice zapredejo celotne rastline v debelo plast pajčevine rastline posledično odmrejo.

Slika 1: Močno napadena rastlina jagode, vidni zapredki na listu (foto: arhiv KIS).

DSC_0035

Pršice prelke uvrščamo med pajkovce, saj imajo štiri pare nog in telo deljeno v dve regiji. So zelo majhne, velike le od 0,3 do 0,8mm, rdeče, zelene, rumene ali oranžne barve, odvisno od vrste. Telo imajo prekrito s kratkimi dlačicami. Pršice prelke gredo skozi pet razvojnih stopenj jajčece, ličinka, 2 nimfni stopnji in odrasla pršica. V vročem vremenu traja razvojni krog le en teden .Pršice prelke imajo lahko tudi okoli 20 generacij letno, odvisno od vremenskih razmer. Pršice so prisotne praktično vse leto, razmnožujejo se od zgodnje pomladi do pozne jeseni, prezimijo odrasle pršice ali nimfe. Širijo se z vetrom, orodjem, na živalih in ljudeh,, zato tudi novi nasadi niso varni pred napadom.

Navadna pršica – Tetranychus urticae (KOCH) 

Navadno pršico poznamo pod več imeni: hmeljev rdeči pajek, hmeljeva pršica, lipova pršica prelka, fižolova pršica. Gre ena najbolj razširjeno pršico, ki je izrazit polifag. Pojavlja se na praktično vsem jagodičju in tudi mnogih drugih rastlinskih vrstah. Velika je približno 0,6 mm. Pršica je dejavna skozi celo vegetacijsko sezono, največ škode povzroča v poletnih mesecih. V poletnem času je zeleno rumene barve z dvema značilnima pegama na hrbtu. Zimska oblika pršice je rdečkaste barve in prezimi pod listjem v zemlji pri koreninskem vratu. Samice navadne pršice navadno živijo le en mesec. V tem času lahko zležejo tudi 100 jajčec.

Slika 2: Kolonija navadne pršice in jajčeca (foto: Arhiv KIS).

DSCF0605

Rdeča sadna pršica – Panonychus ulmi (KOCH)

Kot že ime pove, rdečo sadno pršico prepoznamo po značilni rdeči barvi. Samice so velike približno 0,35 mm, samčki so nekoliko manjši(0,30 mm). Telo samičke je prekrito z debelimi belimi dlačicami. Na mestih, kjer dlačice izraščajo iz telesa. imajo velike bele pike.

Slika 3: Kolonija rdeče sadne pršice (foto: arhiv KIS).

DSCF2058

Nekemično

Populacija pršic prelk se naravno zmanjša s spremembami vremena, ohladitve močno upočasnijo njihov razvoj, prav tako močni nalivi sperejo pršice z rastlin. Vzporedno s pršicami prelkami, naraste tudi populacija plenilskih pršic, katere pripomorejo k zmanjšanemu številu pršic prelk kot so Metaseiulus occidentalis, Phytoseiulus macropolis  in Amblyseius fallacis. Z ukrepi, ki posnemajo naravne pojave, lahko učinkovito zmanjšamo številčnost pršic prelk. Z močnim vodnim curkom oziroma z namakanjem z razpršilci lahko z rastlin speremo pršice. Možno je tudi vnašanje naravnih plenilcev pršic Phytoseiulus persimilis v količini, ena pršica na rastlino, kadar je ob pregledu lističev ugotovljena prisotnost pršic prelk na 2 do 10% lističev. Vnos plenilskih pršic je običajno potrebno storiti koncem marca v začetku aprila, kmalu po cvetenju.. Zelo pomembno je natančno spremljanje razmerja številčnosti pršic prelk in plenilskih pršic.

Kemično

Pragi škodljivosti za kemično zatiranje pršic: od dve do pet pršic / list (spomladi) in pet do deset pršic / list (poleti in jeseni).Kemično zatiranje pršic prelk ni priporočljivo, saj so sredstva s katerimi se zatira pršice škodljiva tudi za koristne, plenilske pršice, poleg tega, pa pršice zaradi hitrega razmnoževalnega cikla, hitro razvijejo odpornost. Kljub temu, v kolikor je napad pršic zelo močan je kemično zatiranje potrebno, pri izbiri sredstva pa je potrebno biti pozoren kako delujejo. Poznamo sredstva, ki zatirajo le odrasle pršice in sredstva, ki zatirajo pršice v različnih razvojnih stopnjah in tudi njihova jajčeca. Ugodno, zaviralno na razvoj pršic deluje tudi elementarno žveplo, s katerim se v nasadih dognojuje jagodičje in vsa sredstva na osnovi žvepla s katerimi se nasade jagodičja varuje pred različnimi glivičnimi obolenji.

Gratwick M. 1992. Crop pests in the UK. Collected edition of MAFF leaflets. London. Chapman and Hall: 490 str

Ferrari M., Marcon E., Menta A. 1992. Fitopatologia ed entomologia agraria. Bologna. Edagricole – edizioni calderini: 746 str

Compendium of strawberry disease. second edition. 1998. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 98 str.

Baker W. E. in Wharton G.W. 1958. An introduction to acarology. New York. The Macmillan company: 465 str

Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičevja. Ljubljana: Kmečki glas: 97 str

Lambert L, Laplante G. H., Carisse O., Vincent C. 2013. Diseases, pests and beneficial organisms of Strawberry,raspberry and Blueberry. Centre de reference en agriculture et agroalimentaire du Quebec: 343. Str

Compendium of Raspberry and Blackberry diseases and insects. 1991. The American phytopathological society, St. Paul, Minnesota: 100 str.

Fito info – Cirsium. Šifrant imen organizmov. (vgust 2016)
http://www.fito-info.si/APL/Sist/SifrantOrg.htm