Pršice prelke na jagodičevju

Kazalo: Pršice prelke na jagodičevju

Tetranychidae

Matic Novljan, David Snoj; september 2016, posodobljeno november 2022

Uvod

V družino pršic prelk (Tetranychidae) uvrščamo več kot 1200 različnih vrst iz 71 različnih rodov. Značilnost skupine pršic prelk je zapredanje gostiteljske rastline v tanko pajčevino. Te pršice so izrazito polifagni in termofilni škodljivi organizmi. Njihovo prerazmnožitev in s tem nastanek gospodarske škode lahko pričakujemo v vročih in sušnih letih. Največjo škodo povzročajo pri pridelavi sadja in zelenjave v zavarovanih prostorih in pod mrežo. Pri pridelavi jagodičja sta najbolj škodljivi navadna pršica (Tetrancyhus urticae KOCH) in rdeča sadna pršica (Panonychus ulmi KOCH).

Poškodbe

Prva znamenja napada se kažejo kot zelo drobne razbarvane pike na listni ploskvi spodnjih listov. Pršice v vseh razvojnih stadijih, razen v stadiju jajčeca, s svojim ustnim aparatom vbadajo liste in srkajo rastlinske sokove na spodnji strani listov. To povzroči točkovno razbarvanje. S časom listi zgubijo zeleno barvo in se obarvajo nekoliko rumenkasto bronasto ali sivkasto, odvisno od osnovne barve listov rastline. Zaradi zmanjšanja fotosintetske aktivnosti je prirast rastlin zelo upočasnjen ali celo ustavljen. V primeru zelo močnega napada pršice zapredejo celotne rastline v debelo plast pajčevine, zaradi česar rastline hirajo in na koncu tudi odmrejo.

Slika 1: Močno napadena rastlina jagode, vidni zapredki na listu (foto: arhiv KIS).

Opis in bionomija

Pršice prelke uvrščamo med pajkovce, imajo štiri pare nog in deljeno telo, prekrito s kratkimi dlačicami. So zelo majhne, velike le od 0,3 do 0,8 mm, rdeče, zelene, rumene ali oranžne barve, odvisno od vrste. Pršice prelke gredo skozi pet razvojnih stopenj: jajčece, ličinka, 2 stopnji nimfe in odrasla pršica. V vročem vremenu traja razvojni krog zgolj dober teden. Pršice prelke imajo lahko tudi do 20 generacij letno, odvisno od vremenskih razmer. Prisotne so praktično vse leto, razmnožujejo se od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Prezimijo odrasle pršice, nimfe ali jajčeca. Širijo se z vetrom, orodjem, z živalmi in ljudmi, zato tudi novi nasadi niso varni pred napadom.

Navadna pršica – Tetranychus urticae (KOCH)

Navadno pršico poznamo pod več imeni: hmeljev rdeči pajek, hmeljeva pršica, lipova pršica prelka, fižolova pršica. Je ena najbolj razširjenih vrst pršic, ki je izrazit polifag. Pojavlja se na praktično vsem jagodičju, jagodah, plodovkah, fižolu, hmelju, pečkarjih in mnogih drugih rastlinskih vrstah. Odrasla pršica je velika je približno 0,6 mm. Spomladi in v poletnem času je zeleno rumene barve z dvema značilnima pegama na hrbtu. Odrasle samice pršic, ki prezimijo v tleh pod listjem, na koreninskem vratu ali v razpokah na lubju so oranžno rdeče barve. Pršice so dejavne skozi celo vegetacijsko dobo, največ škode pa povzročijo v poletnih mesecih, ko je njihov razvoj izredno hiter. Pri temperaturah okrog 10 °C poteka življenjski cikel okrog 55 dni. Ob optimalnih pogojih (nizka zračna vlaga in temperatura 30-32°C) pa je lahko zaključen že v 8 dneh. Odrasle pršice, razen prezimitvenih stadijev, živijo okoli 30 dni. V tem času lahko odložijo 90 – 110 jajčec. Tako pride v poletnem času pogosto do prekrivanja generacij, zato so na listju hkrati prisotna jajčeca, nimfe in odrasli osebki.

Slika 2: Kolonija navadne pršice in jajčeca (foto: Arhiv KIS).

Rdeča sadna pršica – Panonychus ulmi (KOCH)

Tudi rdeča sadna pršica je izrazit polifag, ki s prehranjevanjem, povzroča škodo na številnih kmetijskih kulturah. Kot že ime pove, rdečo sadno pršico prepoznamo po značilni rdeči barvi. Samice so velike približno 0,35 mm, samčki pa so nekoliko manjši (0,30 mm). Telo samičke je prekrito z debelimi belimi dlačicami. Na mestih, kjer dlačice izraščajo iz telesa imajo velike bele pike. Preko zime se ohranjajo jajčeca, ki so jih v poletnem času, odložile samice na brste in zabrazgotinjena mesta na rozgah. Ličinke se začno izlegati iz jajčec v aprilu, v rastlinjakih nekoliko prej. Takoj, ko se ličinke izležejo se začno prehranjevati na spodnji strani listov. Kot ostalim pršicam, tudi rdeči sadni pršici ustrezajo visoke temperature z nizko zračno vlago, ki močno pospešujejo njen razvoj.

Slika 3: Kolonija rdeče sadne pršice (foto: arhiv KIS).

Zatiranje

Nekemično

Med ne kemične ukrepe uvrščamo različne agrotehnične in tehnološke ukrepe, ki zmanjšujejo populacije pršic. Pomembna je uravnotežena prehrana rastlin, preprečevanje vodnega stresa, ustrezna rez in povečanje zračnosti v zavarovanih prostorih. Pomembno je tudi redno odstranjevanje močno okuženih rastlin, rastlinskih ostankov, predvsem pa širokolistnih plevelov saj služijo kot nadomestni gostitelji pršic. Populacijska dinamika pršic prelk je zelo odvisna od vremenskih razmer. Vroče, suho vreme izredno pospeši razvoj pršič, med tem ko ga ohladitve močno zavrejo. Močni nalivi sperejo pršice z listov kar pripomore k manjši populaciji. V rastlinjakih lahko z ukrepi, ki posnemajo naravne pojave, zmanjšamo številčnost pršic prelk. Z močnim vodnim curkom, oziroma z namakanjem z razpršilci, lahko z rastlin speremo pršice. Ob tem se v rastlinjakih znižuje tudi temperatura in zvišuje relativna zračna vlaga s čemer se razvojni cikel nekoliko upočasni. Vzporedno s pršicami prelkami, raste tudi populacija plenilskih pršic in drugih naravnih sovražnikov, ki močno zmanjšujejo število pršic prelk. Med plenilske pršice uvrščamo vrste, kot so Neoseiulus californicus, Phytoseiulus persimilis in Amblyseius andersoni ter številne druge. Z njihovim načrtnim vnosom lahko škodljivca zatiramo na biotičen način. Za ta namen uporabimo komercialne biotične pripravke, ki so v prodaji tudi pri nas. Vnos plenilskih pršic je običajno potrebno izvesti kmalu po cvetenju, sicer pa je pomembno natančno spremljanje razmerja številčnosti pršic prelk in plenilskih pršic ter pravočasno ukrepanje, dokler je populacija škodljivca še relativno majhna.

Kemično

Pri uporabi kemičnih pripravkov proti pršicam je potrebna posebna previdnost, saj so sredstva večinoma škodljiva tudi naravnim sovražnikom pršic. Zato kemično zatiranje pršic prelk, pred doseganjem praga škodljivosti, ni priporočljivo. Poleg tega pršice zaradi hitrega razmnoževalnega cikla, hitro razvijejo odpornost na aktivne snovi. Izvajanje antirezistenčne strategije je v Sloveniji izredno problematično, ker smo omejeni z ozkim naborom aktivnih snovi, ki so na razpolago. Pragovi škodljivosti za kemično zatiranje pršic znašajo: od dve do pet pršic / list (spomladi) in pet do deset pršic / list (poleti in jeseni). V primeru močnejšega napada pršic in izvedbi kemičnega zatiranja, je pri slednjem zelo pomembna pravilna izbira sredstva glede na način delovanja posameznih aktivnih snovi. Poznamo sredstva, ki zatirajo le odrasle pršice in sredstva, ki zatirajo pršice v različnih razvojnih stopnjah ter tudi njihova jajčeca. Zaviralno na razvoj pršic deluje tudi elementarno žveplo, s katerim se v nasadih dognojuje jagodičje in vsa sredstva na osnovi žvepla, s katerimi se nasade jagodičja varuje pred različnimi glivičnimi obolenji.

Uporabljeni viri

Gratwick M. 1992. Crop pests in the UK. Collected edition of MAFF leaflets. London. Chapman and Hall: 490 str

Ferrari M., Marcon E., Menta A. 1992. Fitopatologia entomologia agraria. Bologna. Edagricole – edizioni calderini: 746 str

Compendium of strawberry disease. second edition. 1998. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 98 str.

Compendium of Apple and Pear diseases and pests. Second edition. 2014. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 198 str.

Baker W. E. in Wharton G.W. 1958. An introduction to acarology. New York. The Macmillan company: 465 str

Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičevja. Ljubljana: Kmečki glas: 97 str

Lambert L, Laplante G. H., Carisse O., Vincent C. 2013. Diseases, pests and beneficial organisms of Strawberry,raspberry and Blueberry. Centre de reference en agriculture et agroalimentaire du Quebec: 343. Str

Compendium of Raspberry and Blackberry diseases and insects. 1991. The American phytopathological society, St. Paul, Minnesota: 100 str.

Petrović S., Leposavić A., Jevremović D.,2017. Raspberry. The management, processing and marketing. Scientific Pomological Society of Serbia, Čačak, str. 141

Fito info – Cirsium. Šifrant imen organizmov. (dostopno: November 2022)
http://www.fito-info.si/APL/Sist/SifrantOrg.htm

https://www.cabi.org/isc/datasheet/53366 (dostopno: November 2022)

https://digitalcommons.usu.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=2769&context=extension_curall (dostopno: November 2022)

https://pnwhandbooks.org/insect/small-fruit/blackberry-raspberry/blackberry-raspberry-spider-mite (dostopno: November 2022)

https://www.rhs.org.uk/biodiversity/glasshouse-red-spider-mite (dostopno: November 2022)

https://pnwhandbooks.org/insect/small-fruit/blackberry-raspberry/blackberry-raspberry-spider-mite (dostopno: November 2022)