Pšenična listna pegavost

Zymoseptoria tritici, sin. Septoria tritici

Meta Urbančič Zemljič, december 2016

Uvod

Pšenična listna pegavost je najpomembnejša bolezen pšenice in je splošno razširjena. Nevarna je predvsem v letih z veliko padavinami spomladi in zgodaj poleti. Povzroča predčasno sušenje in odmiranje listov in posledično slabše nalivanje zrnja. Gliva lahko poleg pšenice okuži tudi tritikalo.

Bolezenska znamenja

Prva bolezenska znamenja se pojavijo že zgodaj spomladi na najstarejših listih, zlasti tistih, ki so v stiku s tlemi. Pojavijo se ovalne pege. Prizadeto tkivo je najprej sivkasto in mokrega videza, kmalu se posuši in porjavi. Na odmrlem tkivu se oblikujejo značilna črna trosišča (piknidiji), ki so vidna tudi s prostim očesom (sliki 1 in 2). Pege so pogosto obdane s svetlejšim tkivom. Z razvojem bolezni nastanejo podolgaste lise, ki se združujejo med seboj in oblikujejo večje ploskve rjavega, odmrlega tkiva. Če ostajajo razmere med kolenčenjem in cvetenjem pšenice za razvoj bolezni ugodne, se okužbe širijo navzgor na mlajše liste.

Sliki 1 in 2: Pege pšenične listne pegavosti s piknidiji (foto: arhiv KIS)

Razvoj in širjenje bolezni

Gliva se ohranja na slami in drugih žetvenih ostankih iz pretekle sezone, kjer se oblikujejo askospore s katerimi se okužijo mladi posevki v okolici. Askospore kalijo s kličnimi mešički, ki prodrejo skozi listne reže v notranjost listov. Pri temperaturah nad 4 ^oC lahko pride do okužb že v jeseni, bolezenska znamenja pa se navadno pojavijo šele zgodaj spomladi. Prizadeto tkivo odmre in na njem se oblikujejo piknidiji z nespolnimi trosi. V vlažnem vremenu se trosi sproščajo iz piknidijev in dežne kaplje jih raznašajo na mlajše liste, kjer povzročijo sekundarne okužbe. Po okužbi traja pribižno 10 dni, da se pojavijo nekroze na listih, in približno 14 dni po okužbi se pojavijo tudi nova plodišča (pri temperaturah med 15 in 25 ^oC). Pri nižjih temperaturah je latentna doba lahko precej daljša. Če traja vlažno vreme še naprej, se spet sprostijo trosi in pride do novih okužb, s čimer se začne nov krog bolezni.

Za sproščanje trosov in okužbe mora biti listje dovolj dolgo mokro. Viri navajajo, da so razmere za širjenje bolezni ugodne v primeru, če:

• dežuje dva ali tri dni zaporedoma in pri tem pade več kot 10 mm dežja, ali
• če pade v enem dnevu več kot 5 mm dežja in je listje mokro vsaj 48 ur.

Slika 3: Pšenična listna pegavost na zastavičarju (foto: arhiv KIS)

Varstvo

Preventivni ukrepi

• dovolj širok kolobar
• setev manj občutljivih sort
• ne prezgodnja setev

Kemično zatiranje

Uporabljamo priporočene fungicide (tabela) glede na vremenske razmere in razvoj bolezni ob upoštevanju praga zatiranja. Zaradi zmanjševanja tveganja za pojav odpornosti glive proti fungicidom uporabljamo aktivne snovi z različnimi načini delovanja, pri čemer si pomagamo z oznako skupine aktivnih snovi.

Uporabljeni viri

Compendium of wheat diseases and pests. Third edition. 2010. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 171 str.

Maček J., 1987. Posebna fitopatologija, patologija poljščin. 2. Izdaja. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo: 286 str.

Weizenmodell Bayern. 2016. Arbeitsanleitung zum gezielten Fungizideinsatz in Praxisbetreiben nach dem Weizenmodell Bayern. Bayerische Landesanstalt für Landwirtschaft Institut für Pflanzenschutz: 21 str.