Bakterijski rak koščičarjev

Bolezenska znamenja bakterijskega raka koščičarjev so posledica okužb z bakterijami vrste Pseudomonas viridiflava. Bolezen se pojavlja na marelicah, pa tudi na češnjah, breskvah ter slivah. Bakterije P. viridiflava povzročajo bolezen tudi na številnih drugih poljščinah in zelenjadnicah. Ta vrsta bakterij je sposobna preživeti v vseh okoljskih razmerah in na številnih gostiteljskih vrstah. Najdemo jo na površini listov, v rastlinskem tkivu ter na odmirajočih rastlinskih ostankih. Bolezenska znamenja so podobna ostalim boleznim, ki jih povzročajo bakterije iz skupine Pseudomonas syringae.  Razlika je zgolj ta, da bakterije P. viridiflava niso prilagojene na točno določeno rastlinsko vrsto, ampak so generalisti, t.j. škodljivi organizmi z izjemno širokim krogom gostiteljskih rastlin.  Na marelicah povzročajo te bakterije, skupaj z drugimi vrstami Pseudomonas,  rak in propadanje mlajših dreves.

Bakterija P. viridiflava je uvrščena na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO) na razmnoževalnem materialu sadnih rastlin in na sadnih rastlinah (Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca).

Najbolj prepoznavna znamenja bolezni so razjede na poganjkih in deblu. Razjede se pojavijo na poganjkih ob cvetnih in listnih brstih ter na mestih obrezovanja. Običajno se razjede širijo navzgor. Že pozimi in zgodaj spomladi lahko na okuženih drevesih opazimo temnejša, ugreznjena mesta, iz katerih se pogosto cedi gumijast izcedek. Mladi poganjki pričnejo odmirati, čemur sledi odmiranje drevesa, lahko tudi v nekaj tednih. Speči brsti, v katerih bakterije prezimijo, običajno propadejo. V kolikor se brsti odprejo, pa do zgodnjega poletja propadejo. Okuženi brsti običajno ne kažejo znamenj bolezni.

Ob okužbi cvetov se razjede pojavijo na poganjkih, pri čemer odmrli cvetovi ostanejo pripeti na les. Na plodovih se pojavijo rjave do črne pege, ki so pogosto globoko ugreznjene. Bakterije povzročajo večje razjede na plodovih in hitrejše propadanje plodov.

Na listih se bolezen kaže v obliki vodenih peg rjavo črne barve, ki pogosto izpadejo, kar daje listom videz preluknjanosti. V večini primerov se znamenja na listih pojavljajo občasno in niso tipična za bolezen.

Bolezen se primarno širi z okuženim razmnoževalnim in sadilnim materialom koščičarjev. Redkeje so možne okužbe z okuženo vodo (ob namakanju). Bakterije v rastlino vstopajo prek listnih rež, hidatod in ran. Sama prisotnost bakterij ne pomeni nujno pojav bolezni, je pa stres rastline eden od ključnih dejavnikov, ki spodbuja pojav bolezni.

Stresni dejavniki, ki pospešijo razvoj bolezni,  so zmrzal, različne poškodbe rastlinskega tkiva, koreninske poškodbe zaradi ogorčic in okužbe z glivami (npr. Nectria spp.).  Dovzetnost za okužbo je največja v mlajših nasadih koščičarjev, predvsem na neugodnih legah (peščena ali neodcedna tla) in ob dolgotrajni suši.

Do odmiranja poganjkov prihaja v jesenskem času in se nadaljuje spomladi. Prva znamenja so v obliki manjših, jajčastih razjed na lesu med brsti. Spomladi ali v začetku poletja opazimo sušenje cvetov in listov na posameznih vejah, lahko pa tudi na celem drevesu. Okužba se širi po prevodnem sistemu (floemu) tik pod lubjem.

Bakterije vdrejo v rastlino skozi poškodovane liste ali poganjke že jeseni in potem prezimijo pod lubjem, kjer se spomladi ob dvigu temperature pričnejo razmnoževati. Prva bolezenska znamenja so razjede na lubju debel in poganjkov. Razjede počasi nastajajo že jeseni, a se zaradi nizkih zimskih temperatur razvijajo počasneje. Zgodaj spomladi se bakterije pričnejo razmnoževati in izcejati iz razjed v obliki gumijastega izcedka. Poškodovano tkivo predstavlja mesto vstopa za sekundarne povzročitelje bolezni (npr. druge bakterije in glive), tako da je težje prepoznati bakterijsko bolezen, saj lahko prevladajo znamenja glivičnih bolezni. Rastlina sama lahko s tvorbo kalusa (odebelitev tkiva na mestu poškodbe) omeji razvoj razjed. V poletnih mesecih populacija bakterij v razjedah močno upade.

Ob brstenju okužijo bakterije mlade liste in vstopijo v rastlino. Skozi rastno sezono bakterije živijo skupaj z nepatogenimi bakterijami na površini listov in se z vetrom ter dežjem prenašajo po nasadu. Ob poškodbi tkiva vstopijo v rastlino in na listih povzročijo nastanek črnih do rjavih peg, ki lahko izpadejo. Bakterijska populacija na listih je pomemben vir okužbe. Kapljični prenos z rastline na rastlino poteka tudi pozimi, če le ni prenizkih temperatur in je dovolj vlage, vetra in dežja.

Na listih so znamenja podobna kot pri vseh bakteriozah. Gre za pojav manjših vodenih peg, ki porjavijo, se posušijo in izpadejo iz listov, kar daje listom prestreljen videz.

Na plodovih se pojavijo manjši, okrogli, rjavi in oljnati madeži. Ob prerezu plodu je videti, da odmiranje tkiva sega globoko v meso. Propadajoče tkivo se seseda vase in pogosto iz takega madeža nepravilne oblike curlja gumijast izcedek. Gre za bolezensko znamenje, ki je značilno tudi pri bakterijski pegavosti koščičarjev. Kar je tipično za bakterijski rak, je obarvanost lesa in vej nad razpadajočim tkivom. V nižjem delu krošnje pa ob prerezu lubja ni opazna jasna meja med okuženim in zdravim lesom.

Preventivni ukrepi

• Izbira primernih vrst in sort koščičarjev za sajenje (upoštevamo podnebje pokrajine);
• Izbira primernih leg za saditev;
• Zmerno gnojenje;
• Odločimo se za poletno rez, da omejimo raznos patogenov;
• Zimska rez le za odstranjevanje okuženega lesa, novo okužene poganjke odstranimo kmalu po cvetenju;
• Rane po rezi zaščitimo s premazom;
• Razkužujemo orodje za obrezovanje.

Kemično zatiranje

V nasadih, kjer se bolezen pojavlja, priporočamo tri škropljenja z bakrovimi pripravki v jesenskem času:

1. ob začetku odpadanja listov,
2. ko odpade polovica listov,
3. tik pred koncem odpadanja listov.

Spomladi zopet škropimo. Staro pravilo pravi, da se bakterioze pričnejo razvijati takrat, ko so izpolnjeni pogoji za okužbo s škrlupom.

Kot opozorilo, večina bakterijski vrst iz rodu Pseudomonas je nagnjena k razvoju odpornosti na baker, kar vodi v zmanjšano delovanje bakrovih pripravkov.