Rak koreninskega vratu na vinski trti

Agrobacterium (A. tumefaciens in A. vitis)

Janja Lamovšek; marec 2018

Bakterije iz rodu Agrobacterium (A. tumefaciens in A. vitis) povzročajo razvoj tumorjev na koreninskem vratu vinske trte. Bolezen je zelo razširjena po vsem svetu in povzroča težave predvsem v proizvodnji sadik, tako vinske trte kot ostalih sadnih in okrasnih vrst. Največ izgub je prav na račun pojava rakaste tvorbe oz. tumorja na cepljenem mestu. Bolezen v večini primerov ni usodna, a mlajše in občutljive rastline lahko ob stresnih pogojih razvijejo bolj izrazita bolezenska znamenja (t.j. večje tumorje), zaradi česar je ovirano prevajanje vode in hranil po rastlini, sledi slabša rast, manjši pridelek ali celo propad rastlin.

Kljub temu, da v zadnjih letih ne beležimo večje gospodarske škode, smo leta 1999 zaradi te bolezni zabeležili večje izgube v večini vinorodnih območjih Slovenije. V naslednjih letih smo iskali različne možnosti obvladovanja in preprečevanja okužb v trsnicah in v mlajših nasadih. V Sloveniji se trsničarji že vrsto let držijo pravila, da iz prodaje izločijo vse sadike z znamenji raka koreninskega vratu.

Bolezen prepoznamo po značilnih izrastkih, ki spominjajo na tumorje, na koreninskem vratu ali celo na koreninah. Sprva so tumorji svetle, belkaste barve s hrapavo in gobasto strukturo. Sčasoma porjavijo, olesenijo in pričnejo razpadati. Običajno se med zimo odluščijo s stebla, a se v spomladanskem času zopet pojavijo ob mestih lanskoletnih tumorjev. Tumorske tvorbe s svojo dejavnostjo omejujejo prenos vode in hranil od korenin do poganjkov. Obolele rastline lahko kažejo znamenja pomanjkanja vode in hranil, odvisno od velikosti in starosti tumorjev.

 Bakterije, ki povzročajo rakaste tvorbe (tumorje) na koreninskem vratu, spadajo v rod Agrobacterium. To so talne bakterije, ki so večinoma saprofiti (hranijo se z odmrlim rastlinskim materialom), le redke so patogene s sposobnostjo povzročanja bolezni na rastlinah. Najbolj pogosta vrsta je A. tumefaciens, ki je sposobna spodbuditi nastanek tumorjev na številnih dvokaličnicah, kot so sadna drevesa, vinska trta in okrasne rastline (npr. vrtnice). Sorodna vrsta A. rubi povzroča nastanek raka na malinah, vrsta A. vitis pa je patogen vinske trte.

Bakterije iz rodu Agrobacterium najdemo v tleh. So del mikrobne združbe tal in večinoma neškodljive. Del populacije lahko nosi zapis za nastanek tumorskih tvorb v gostiteljskih rastlinah. Te bakterije zaznajo poškodbe na koreninah ali koreninskem vratu skozi katere vstopijo v rastlino. Poškodbe lahko nastanejo ob obrezovanju, obdelovanju, s hranjenjem žuželk, ob poškodbah zaradi zimske in spomladanske zmrzali, ipd. Ko bakterija prenese in vgradi zapis za nastanek tumorjev v rastlino, njena prisotnost v rastlinskem tkivu ni več obvezna. Naslednjo sezono bo okužena rastlina zopet tvorila tumorje, tudi ob odsotnosti bakterij. Bakterije prezimijo v tleh, a se velikost populacije pozimi močno zmanjša. Spomladi se zopet močno namnožijo ob koreninah okužene rastline in okužujejo sosednje rastline.

Okužena tla ostanejo kužna še več let po odstranitvi obolele rastline (najmanj 2 leti, lahko pa tudi več kot 5 let). Ker so bakterije iz rodu Agrobacterium sposobne premikanja po tleh, se lahko prenašajo z dežjem, obrezovanjem (s škarjami in odprtimi ranami na obrezanih rastlinah), s premeščanjem okužene zemlje, zlasti na sadikah, ter z okuženimi sadikami z neizraženo boleznijo.

Slika 1: Značilne odebelitve na deblu vinske trte kot posledica okužbe s patogenimi bakterijami Agrobacterium spp. (foto: Arhiv KIS).

Slika 1 rak koreninskega vratu na vinski trti

Preventivni ukrepi

Priporočamo:

  • Nakup in sajenje zdravih trsnih cepljenk iz zaupanja vrednega vira;
  • Trsne cepljenke naj nimajo poškodovanega koreninskega sistema;
  • Sajenje na mesta, kjer se bolezen ne pojavlja.

Najbolj učinkovito varstvo so preventivni ukrepi, saj na tržišču trenutno še ni odpornih sort. Vendar raziskave kažejo, da se na podlagah vinske trte, ki so odporne proti trtni uši, razvijajo manjši tumorji oziroma se trte po okužbi okrepijo hitreje kot trte na občutljivih podlagah.

Pri izbiri zemljišča za vinograd se odločamo za lege z manjšo verjetnostjo zmrzali. Tla naj ne bodo težka in preveč mokra, da preprečimo poškodbe na koreninskem sistemu okuženih rastlin ob zmrzali. Pred samo zasaditvijo priporočamo preverjanje pristnost škodljivih talnih ogorčic v tleh, ker te lahko ob prehranjevanju na koreninah ustvarijo nova vstopna mesta za bakterije. Po sajenju poskrbimo, da mehansko ne poškodujemo debla in rozg trsov. Skrbimo za primerno prehranjenost trsov in dobro dozorevanje rozg v jesenskem času.

Nekaj predlogov za ukrepanje ob najdbi bolezni:

  • Rast dveh stebel na okuženih trsih, da lahko trs pomladimo.
  • Ob obrezovanju tumorjev s trsov, ves porezan okužen material odstranimo iz vinogradov in jih po možnosti zažgemo.
  • Pri odstranjevanju od tumorjev odmrlih trsov iz vinograda, pazimo, da iz tal izkopljemo čim več koreninske mase. Patogene bakterije lahko na takem materialu v tleh preživijo še mnogo let.

Nekemično zatiranje

Edino obetajoče sredstvo je pripravek na osnovi bakterije A. radiobacter K84, ki prepreči patogenim bakterijam vstop v rastlino. Ko je rastlina enkrat okužena, uporaba pripravka ni več smiselna. Pri nas uporaba tega pripravka ni dovoljena.

Kemično zatiranje

Registriranih sredstev za obvladovanje te bolezni ni. Vendar lahko uporaba bakrovih pripravkov za obvladovanje peronospore upočasni razvoj raka koreninskega vratu na vinski trti.

Escobar M.A., Dandekar A.M. 2003. Agrobacterium tumefaciens as an agent of disease. Trends in Plant Science, 8, 8: 380 – 386

Lamovšek J., Zidarič I., Mavrič Pleško I., Urek G., Trdan S. 2014. Comparative study of diagnostic methods used for monitoring of common grape vine (Vitis vinifera L.) crown gall (Agrobacterium vitis Ophel & Kerr) in Slovenia. Acta Agriculturae Slovenica, 103, 2: 313-321.

Šabec-Paradiž M., Koruza B., Pečar-Fonović U., Škerlevaj V., Topolovec A., Urek G. 2002. Agrobacterium in grapevine nursery production. Vinogradi in vina za tretje tisočletje? (2. slovenski vinogradniško-vinarski kongres z mednarodno udeležbo, Otočec, 31.1. do 2.2. 2002), Ljubljana: 203-205.