Rdeči listni ožig

Pseudopezicula tracheiphila [Müll.-Thurg.] Korf & W.Y. Zhuang

Primož Žigon, september 2018

Uvod

Rdeči listni ožig je občasna in gospodarsko manj pomembna bolezen vinske trte. Pojav bolezni je izrazito povezan s pojavom sušnega stresa pri rastlinah, zato se bolezen pojavlja lokalno in v bolj suhih letih. Do rednega pojava bolezni prihaja predvsem tam kjer trta raste na plitvejših, peščenih in kamnitih tleh. Na težjih in bolj globokih rastiščih, kjer je trta optimalno preskrbljena z vodo, se bolezen redkeje pojavi.

Bolezenska znamenja

Gliva se na trti naseli v prevodnih tkivih listov in povzroča njihovo mašenje. Za pojav bolezni so zato značilni predvsem znaki venenja in sušenja listov. Bolezen se pojavi v začetku poletja, ko se pričnejo posamezna obdobja sušnega vremena. Takrat običajno najprej na spodnjih 4-5 listih poganjkov opazimo pri belih sortah rumenkaste, pri rdečih sortah pa škrlatnordeče madeže, ki se postopoma povečujejo, rjavijo in sušijo. Madeži prerastejo v večje pege, omejene z glavnimi listnimi žilami in obdane z značilnim rumenkastim robom, ki navzven postopoma prehaja v zdravo tkivo zelene barve. Gliva nato okužuje višje ležeče liste skozi celo poletje. Bolezen lahko povzroči tudi sušenje pecljevine, vendar je propadanje listne mase in s tem vpliv na slabše dozorevanje grozdja glavni vzrok za izgubo pridelka.

Slika 1: Rdeči listni ožig na vinski trti (foto: J. Miklavc, KGZS Zavod Maribor)

Slika 2: Rdeči listni ožig na vinski trti (foto: J. Miklavc, KGZS Zavod Maribor)

Razvoj in širjenje bolezni

Preko zime se gliva se ohranja v obliki saprofitskega micelija v odpadlem listju. Zgodaj spomladi oblikuje apotecije z askosporami, ki jih veter in padavine zanesejo na mlade liste, kjer vršijo primarne okužbe na listih. Največ okužb se zgodi v vlažnem in toplem vremenu pri temperaturi 15-20 ⁰C, v času, ko trta razvije prvih 5-6 listov. Pogoji, pri katerih je gliva sposobna naselitve v prevodnem tkivu gostitelja niso povsem znani, domneva pa se, da sta pri tem odločilna dejavnika tla in voda ter z njima povezan pojav sušnega stresa pri rastlini. V primeru, da je trta dobro preskrbljena z vodo se gliva ne more razvijati v prevodnem sistemu in je v tkivu prisotna v latentem stanju. Po relativno dolgi inkubacijski dobi, ki traja tri do pet tednov, se na listih pojavijo bolezenska znamenja. Na odmrlem listnem tkivu nato gliva ponovno tvori askospore, ki širijo okužbo na mlajše liste vse do jeseni.

Varstvo

V vinogradih, kjer se bolezen redno pojavlja, je potrebno v času začetnega razvoja mladic izvajati preventivna škropljenja s fungicidi. Prvo škropljenje je priporočljivo izvesti, ko ima trta tri liste in nato postopek čez 7-10 dni ponoviti. Uporabimo lahko registrirane pripravke na podlagi ditiokarbamatov, folpeta in drugih aktivnih snovi s kontaktnim delovanjem ali kombinirane pripravke. Kasneje v rastni dobi varstvo pred boleznijo izvajamo hkrati s škropljenji proti peronospori vinske trte.

Uporabljeni viri

Gadoury D. M., Wilcox W. F, Rumbolz J., Gubler W.D. 2015. Powdery Mildew. V: Compendium of Grape Diseases, Disorders, and Pests. Wilcox W. F., Gubler W. D., Uyemoto J. K. (eds.). 2nd edition. St. Paul, Minnesota, The American Phytopathological Society: 75-83

Vršič S. in Lešnik M. 2010. Vinogradništvo. 2. dopolnjena izd. Ljubljana, ČZD Kmečki glas: 403 str.