Repični bolhač

Psylliodes chrysocephala L.

Primož Žigon, december 2025

Uvod

Repični bolhač je majhen hrošč iz družine lepencev (Chrysomelidae) in v Evropi velja za enega najpomembnejših škodljivcev oljne ogrščice. Odrasli osebki in predvsem ličinke povzročajo poškodbe, ki zmanjšujejo vitalnost rastlin in lahko vodijo do zmanjšane rasti ali odmiranja mladih rastlin. Škode zaradi bolhačev so se v zadnjih letih povečale predvsem zaradi omejene uporabe insekticidov za tretiranje semena in ponekod tudi zaradi prisotnosti odpornih populacij proti nekaterim insekticidom.

Poškodbe

Škodo povzročajo tako odrasli osebki kot ličinke, pri čemer so poškodbe ličink praviloma gospodarsko pomembnejše. Hrošči največ škode povzročijo na mladih rastlinicah z objedanjem kličnih in mladih listov, pri čemer nastajajo značilne okrogle luknjice, t. i. »luknjičavost«. Močan napad v fazi vznikanja in zgodnje rasti lahko vodi do oslabljenega razvoja ali celo propada mladih rastlin, zlasti če je rast počasna zaradi neugodnih rastnih razmer (npr. suša).

Ličinke povzročajo manj očitne, vendar pogosto hujše poškodbe. Z objedanjem rastlinskih tkiv znotraj listnih pecljev in stebla zmanjšujejo prevodno sposobnost rastlin, kar vodi v slabšo rast, manjšo vitalnost in večjo občutljivost za mraz ter bolezni. Spomladi lahko poškodbe povzročijo pokanje stebel, propad rastnih vršičkov, zakasnelo cvetenje in v hujših primerih tudi odmrtje rastlin, kar se odraža v zmanjšanem pridelku.

Opis in bionomija

 Odrasli osebki so dolgi približno 3 do 5 mm, ovalne oblike, črne barve z značilnim modro-zelenim kovinskim leskom, redkeje rjavkasti. Značilna so odebeljena zadnja stegna, ki omogočajo hitro skakanje, kar je tudi razlog za ime »bolhač«. Repični bolhač ima eno generacijo letno. Odrasli osebki se v poznem poletju in zgodnji jeseni selijo v novo posejane posevke oljne ogrščice, kjer se hranijo na kličnih in mladih listih. Po parjenju samice odlagajo jajčeca v tla ob rastlinah, predvsem jeseni, ob ugodnih temperaturah pa tudi pozimi in zgodaj spomladi. Iz jajčec se izvalijo breznoge ličinke svetle barve, ki se po izleganju zavrtajo v listne peclje in steblo. Ličinke se v rastlinah hranijo skozi zimo in pomlad ter preidejo tri razvojne stadije. Spomladi zapustijo rastlino in se zabubijo v tleh. Novi odrasli hrošči, ki se pojavijo spomladi in zgodaj poleti, se ponovno hranijo na rastlinah, nato preidejo v poletno mirovanje in se nato ponovno selijo v nove posevke.

Varstvo

Spremljanje populacije škodljivca je ključno za pravočasno in utemeljeno odločanje o morebitnih ukrepih. Prisotnost in aktivnost odraslih osebkov se v pozno poletnem in jesenskem času spremlja z rumenimi vodnimi pastmi ali rumenimi lepljivimi ploščami ter z vizualnimi pregledi posevkov. Po setvi na mladih vzikajočih rastlinicah spremljamo pojav značilnih poškodb v obliki luknjic na kličnih listih, ki jih povzročajo hrošči. Za oceno napada ličink se izvajajo pregledi rastlin, pri katerih se ugotavlja število ličink v listnih pecljih in steblu. Pomembno vlogo imajo preventivni ukrepi, kot so primeren kolobar, optimalen čas setve, dobra priprava tal in zagotavljanje hitrega začetnega razvoja posevka, saj dobro razvite rastline lažje prenesejo napad. Če je možno posevek zasnujemo v oddaljenosti od površine kjer je prej rasla oljna ogrščica, da se izognemo migraciji hroščev iz prejšnjega posevka.

Nekemično zatiranje

Nekemični ukrepi vključujejo predvsem ohranjanje in spodbujanje naravnih sovražnikov repičnega bolhača, zlasti parazitoidov ličink. Setev oljne ogrščice v mešanicah z ovsom, ajdo in/ali bobom naj bi zaradi odvračalnih učinkov teh rastlin po nekaterih raziskavah zmanjšala pojav repičnih bolhačev.

Kemično zatiranje

Zatiranje opravimo v primeru preseganja pragov škodljivosti, ki je pri rastlinah v stadiju kličnih listov presežen v primeru, da je več kot 50 % rastlin z več kot dvema izjedama na kličnih listih. Za zatiranje repičnega bolhača so registrirani pripravki iz skupine piretroidov. Uporabo insekticida za zatiranje repičnega bolhača skušamo združiti z zatiranjem drugih škodljivcev, kot so repna grizlica in gosenice sovk.

Viri

Škerbot I. 2020. Varstvo oljne ogrščice v pridelovalni sezoni 2020/2021 https://www.kmetijskizavod-celje.si/uploads/kgzs_-_zavod_ce/varstvo_rastlin/varstvo_oljne_ogrscice_jesen_2020.pdf

Williams, I.H. 2010. The major insect pests of oilseed rape in Europe and their management: an overview. In: Biocontrol-Based Integrated Management of Oilseed Rape Pests (Springer).

Ortega-Ramos, P. A., Coston, D. J., Seimandi-Corda, G., Mauchline, A. L., & Cook, S. M. 2022. Integrated pest management strategies for cabbage stem flea beetle (Psylliodes chrysocephala) in oilseed rape. GCB Bioenergy, 14, 267–286.

Vrabl S. 1992. Škodljivci poljščin. Knjižica za pospeševanje kmetijstva. Kmečki glas, Ljubljana: 142 str.