Repna grizlica

Athalia rosae (Hymenoptera, Tenthredinidae)

Špela Modic, december 2025

Uvod

Repno grizlico uvrščamo v družino listaric (Tenthredinidae). Rod Athalia obsega več kot 100 vrst in podvrst na globalni ravni (iz Evrope je znanih 14 vrst), ki so oligofagne in specializirane za različne družine rastlin, čeprav se na predstavnikih iz družine križnic prehranjujejo še vsaj tri evropske vrste (A. ancilla in A. lugens, ki se obe prehranjujeta na gojenih vrstah, ter A. liberta). Repna grizlica (A. rosae rosae) je evropska podvrsta, splošno razširjena po Evropi, vnesena pa je bila tudi v vzhodno in južno Afriko ter severozahodno Brazilijo, med tem ko je na območju Vzhodne Azije prisotna druga podvrsta (A. rosae ruficornis). Odrasle osice se prehranjujejo z nektarjem in pelodom. Njihove ličinke (pagosenice) lahko ob prerazmnožitvah na križnicah (Brassicaceae) povzročijo veliko škode z objedanjem listne mase. Napadajo repo, oljno ogrščico, belo gorjušico, kolerabo, krmni ohrovt, redkev, kitajsko in glavnato zelje ter številne samonikle križnice.

Poškodbe

Poškodbe na križnicah povzročajo ličinke, ki lahko ob močnem napadu v nekaj dneh popolnoma uničijo listno maso ter povzročijo golobrst. Prehranjujejo se z listi in poganjki različnih križnic. Mlade ličinke izjedajo luknje v liste, starejše pa objedajo liste vse do žil. Poleg objedenih listov so rastline močno onesnažene tudi z iztrebki gosenic.

Največ škode povzročijo v obdobju, ko rastlina še nima razvitih štirih pravih listov; tedaj lahko pojedo tudi srčne liste. Če jih zmotimo, se zvijejo v klobčič in padejo na tla. Močan dež in hladno vreme zavirata razvoj škodljivca, zato ta povzroča največ škode v toplem in suhem vremenu.

Opis in bionomija

Odrasli osebki so veliki od 6 do 8 mm. Glava je bleščeče črna, oči so velike, tipalke temne, nekoliko nažagane, tretji členek je precej daljši od prvih dveh. Oprsje je oranžnorumeno. Krila so prosojna. Zadek je jajčast, v celoti oranžnorumen in krajši od kril. Noge so rumenkaste, goleni so na spodnjem delu črno obročkaste, prav tako stopalca.

Jajčeca so odložena na listni rob, posamično ali v skupinah po 2 do 6, težko opazna, s prostim očesom nevidna.

Ličinke repne grizlice so velike do 2 cm, zelene do črne barve, s svetlo bočno progo in veliko temno glavo. Imajo 8 parov zadkovih nog.

Ličinke prezimujejo v kokonu v tleh in se spomladi zabubijo na globini 1 do 5 cm.

Repna grizlica ima na leto dva do tri rodove. Odrasle osice so aktivne maja in junija ter ponovno julija in avgusta. Drugi rod običajno povzroči več škode, zlasti na posevkih oljne repice, ogrščice in strniščne repe. V toplih letih se lahko pojavi še tretji rod septembra in oktobra, ki povzroča škodo na repi, repici, gorjušici in hrenu.

Samica živi približno tri tedne in v tem času odloži  od 50 do 300 jajčec, tako da z leglico zareže v list in vanj odloži jajčece. Odlaga jih na spodnjo stran listov gostiteljskih rastlin, v tkivo blizu roba lista. Iz oplojenih jajčec se po 6 do 12 dneh izležejo ličinke. Mlade ličinke izjedajo v listih luknje, starejše objedajo listje od roba do večjih listnih žil. Njihov razvoj traja 10 do 20 dni odvisno od temperature in ima do 6 razvojnih stopenj. Odrasle ličinke gredo v tla, kjer se zapredejo v kokon. Prezimijo v zapredku v tleh, spomladi pa se zabubijo.

Varstvo

Škodo preprečujemo z rednim tedenskim pregledovanjem rastlin in spremljanjem pojava osic. Pojav osic lahko spremljamo tudi z rumenimi lepljivimi ploščami ali rumenimi lovnimi posodami, napolnjenimi z vodo, ki so sicer namenjene spremljanju kljunotajev. Pri močnem napadu je potrebno zatiranje z insekticidi, ki jih uporabimo ob preseganju praga škodljivosti. Pagosenice so posebej nevarne v mladih posevkih z malo listne mase, ki jo lahko v nekaj dneh povsem uničijo.

Nekemično zatiranje

Ličinke repne grizlice zatirajo tudi različni naravni sovražniki, predvsem entomopatogene ogorčice, parazitoidne osice in muhe goseničarke (Tachinidae), ki lahko pomembno prispevajo k zmanjšanju populacije škodljivca.

Kemično zatiranje

Zatiranje opravimo, če so preseženi pragovi škodljivosti. Ob zgodnjem pojavu, ko ima ogrščica razvita prva dva lista, je prag za zatiranje 20 pagosenic na m². Pozneje, ko so razviti štirje listi, je prag 1 pagosenica na rastlino.

Za zatiranje ličink repne grizlice so registrirani insekticidi iz skupine piretroidov. Hkrati z zatiranjem grizlice se opravi zatiranje gosenic belinov.

Če so v bližini posevkov ogrščice neobdelana strnišča, na katerih raste veliko samosevcev ali divjih križnic, se lahko pričakuje selitev pagosenic z njih na posevek ogrščice. Možno je tudi prehajanje s posevkov strniščne repe.

Viri

Alford D. V. 2011. Plant pest. Vol. 116. HarperCollins UK: 500 str.

Balmelli A., Frank A., Sauer A., Vogler U. 2012. Kohlraupen Merkblatt. Wädenswill. Extension Gemüsebau, Forschunganstalt Agroscope Changins-Wädenswill ACW: 4 str.

Crüger G. 1993. Pflanzenschutz in Gemüsebau. 3. izd. Stuttgart. Eugen Ulmer Verlag: 344 str.

Maceljski, M. 1999. Poljoprivredna entomologija. Zrinski d.d., Čakovec: 464 str.

Park B., Jin-Kyung C., Wei M., Lee J. W. 2017. A Taxonomic Review of the Genus Athalia (Hymenoptera: Tenthredinidae: Athaliinae) from South Korea. Animal Systematics, Evolution and Diversity, 33(2): 100-111.

Vrabl S. 1992. Škodljivci poljščin. Ljubljana. Kmečki glas. Knjižnica za pospeševanje kmetijstva: 141 str.