Resarji

Thrips sp.

Matic Novljan in Melita Štrukelj

Obstaja več tisoč vrst resarjev, med pomembna škodljivca v Sloveniji pa uvrščamo cvetličnega resarja (Frankinella occidentalis Pergande) in tobačnega resarja (Thrips tabaci Linderman). Obe vrsti sta izrazito polifagni in se pojavljata na mnogih gojenih rastlinah, kjer lahko v primeru prerazmnožitve povzročita veliko škodo. Nevarnost za prerazmnožitev je še posebno velika v toplih in sušnih letih. Resarji so škodljivi tudi posredno, saj so prenašalci rastlinskih virusov (virus nekroze stebel krizanteme – CSNV, virus klorotične pegavosti paradižnika – TCSV. Virus pegavosti in uvelosti paradižnika – TSWV, virus rumene pegavosti perunike – IYSV…). Resarji letajo, vendar se na daljše razdalje premikajo z vetrom ali pa jih s sadikami in drugim rastlinskim materialom raznaša človek.

Resarji se prehranjujejo s strganjem povrhnjice in sesanjem sokov, zaradi česar poškodovane celice odmrejo. Poškodbe so vidne kot bele ali srebrne lise. Na plodovih, kjer so bili resarji prisotni zgodaj, se pojavijo deformacije, mrežavost in rjavenje. V primeru močnega napada lahko pride do prezgodnje defoliacije in s tem zavrte rasti rastline. Na napadenih delih rastlin najdemo poleg belih lis tudi črne pike – kupčke njihovih iztrebkov. Poškodbe povzročajo tako odrasli osebki kot tudi nimfe v vseh razvojnih stonjah. Vse našteto lahko znatno zmanjša tržno vrednost plodov, le redko pa resarji povzročijo odmrtje rastlin.

Poškodbe na kapusnicah

Ličinke in odrasli osebki sesajo na listih rastlinski sok, kar povzroča na zelju tvorbo svetlih bradavic na spodnji strani listov, ki pozneje porjavijo.

Najpogosteje se na zelju pojavlja tobakov resar (Thrips tabaci), medtem ko cvetlični resar (Frankliniella occidentalis) povzroča škodo predvsem v zaprtih prostorih.

Cvetlični resar – Frankliinella occidentalis Pergande

Cvetlični resar je pomembnejši rastlinjaški škodljivec okrasnih rastlin in nekaterih vrtnin. Škodo povzroča tudi na sadnih vrstah kot so jablane, jagodičje in koščičarji. Odrasel osebek je je svetle do temno rjave barve ter dolg približno 1,5 mm. Samci so manjši in svetlejši od samic. Samica odlaga okrogla jajčeca ledvičaste oblike v zareze, ki jih naredi na površini listov, plodov ali stebel. Nimfe (ličinke) so manjše od odraslih osebkov, brez kril in svetlejše barve. Nimfa se preobrazi v pronimfo, preneha prehranjevati in preseli v tla, kjer se zabubi, po enem do treh dneh se iz bube izleže odrasel osebek. Hitrost razvoja in s tem število rodov na leto je močno vezano na temperaturo, en cikel traja približno 15–44 dni. V rastlinjaku ima cvetlični resar 11–15 generacij letno, posamezna samica pa odloži 20–40 jajčec. Pri temperaturah nižjih od 9,5°C ali višjih od 34°C se preneha razmnoževati ali umre. Na prostem so škodljivi le v toplejših področjih.

Tobakov resar – Thrips tabaci Linderman

Tobakov resar meri 1–1,2 mm. Največ škode povzroča na vrtninah kot so čebula, zelje, por in fižol, pojavlja pa se tudi na sadnem drevju ter jagodičju. Samice zalegajo jajčeca na površino rastlin ali v zareze. Tobakov resar se razmnožuje pretežno partenogenetsko in je zato večina osebkov ženskega spola, kar še povečuje njihov razmnoževalni potencial. Celoten cikel ene generacije traja od tri do štiri tedne, tako ima lahko tobačni resar na prostem od pet do osem generacij letno.

Slika 1: Odrasel resar (foto: arhiv KIS)

IMG_20170105_123347

Slika 2: Ličinka resarja (foto: arhiv KIS)

Thrips sp. na cesnji KIS-multifocus – z merilom

Pazljivo izbiramo kolobar in ne sadimo jagodičja za posevki, na katerih so resarji pogosti (strna žita, čebula…). V kolikor to ni možno, poskrbimo, da žetvene ostanke globoko zaorjemo in tako uničimo odrasle resarje, ki prezimujejo na tleh in v rastlinskih ostankih.

Skrbeti moramo za uporaba zastirke, saj ta zmanjša številčnost resarjev, in za ustrezno prehrano rastlin. Z dušikom gnojimo v več manjših odmerkih.

Dobro je tudi uporabljati privabilne posevke v bližini nasada. Ti privabijo resarje in na njih lahko izvedemo zatiranje z insekticidom ali z uničenjem posevka. Resarji se radi zadržujejo na korenju, rastlinah iz družine križnic in bučevk ter mnogih okrasnih rastlinah kot so krizanteme in nageljni.

Nekemično

Resarje pleni domorodna mehkokožna plenilka Macrolopus melanotoma (Costa). Naravni sovražniki resarjev so tudi plenilske pršice, cvetna plenilka (Orius majusculus [Reuter]) in navadna tenčičarica (Chrysoperla carnea [Stephens, 1836]),).

Kemično

Učinkovito zatiranje resarjev z insekticidi je težavno, saj so zelo majhni in se večino časa zadržujejo na delno zaprtih cvetovih, listnih gubah in podobnih zaščitenih prostorih je. Prag škodljivosti resarjev v jagodah je 10 osebkov na cvet. Ta prag je le redko presežen, kadar pa je zatiranje z insekticidi potrebno, poskušamo izbrati sredstva, ki so manj strupena za koristne organizme.

V koruzi kemično varstvo ni potrebno, saj se pritisk škodljivca zmanjša že z izvajanjem običajnih tehnoloških ukrepov za zmanjšanje drugih, pomembnejših škodljivcev.

Alston D. G., Drost D., 2008. Onion thrips (Thrips tabaci). Utah state university extension and Utah plant pest diagnostic laboratory :7 str.

Compendium of strawberry disease. second edition. 1998. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 98 str.

Čergan Z. in sod. 2008. Koruza. Kmečki Glas, Ljubljana. 314 str.

Gratwick M. 1992. Crop pests in the UK. Collected edition of MAFF leaflets. Chapman & Hall, London. 490 str.

http://ipm.ucanr.edu/PMG/r113300711.html

http://www.yourarticlelibrary.com/zoology/onion-thrips-thrips-tabaci-distribution-life-cycle-and-control/23987/

Lambert L, Laplante G.H., Carisse O., Vincent C. 2013. Diseases, pests and beneficial organisms of Strawberry,raspberry and Blueberry. Centre de reference en agriculture et agroalimentaire du Quebec: 343 str.

Milevoj M. 2011. Biotično zatiranje škodljivcev v zavarovanih prostorih. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije. Ljubljana. 84 str.

Trdan S. 2015. Resarji in prenos tospovirusov z resarji. V: Prenosi rastlinskih virusov 1. Mavrič Pleško I (ur.). Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana: 33-46

Vrabl S. 1992. Bolezni in škodljivci jagodičevja. Ljubljana: Kmečki glas. 84 str.