Resarji

Resarji se prehranjujejo s strganjem povrhnjice in sesanjem sokov, zaradi česar poškodovane celice odmrejo. Poškodbe so vidne kot bele ali srebrne lise. Na plodovih, kjer so bili resarji prisotni zgodaj, se pojavijo deformacije, mrežavost in rjavenje. V primeru močnega napada lahko pride do prezgodnje defoliacije in s tem zavrte rasti rastline. Na napadenih delih rastlin najdemo poleg belih lis tudi črne pike – kupčke njihovih iztrebkov. Poškodbe povzročajo tako odrasli osebki kot tudi nimfe v vseh razvojnih stonjah. Vse našteto lahko znatno zmanjša tržno vrednost plodov, le redko pa resarji povzročijo odmrtje rastlin.

Poškodbe na kapusnicah

Ličinke in odrasli osebki sesajo na listih rastlinski sok, kar povzroča na zelju tvorbo svetlih bradavic na spodnji strani listov, ki pozneje porjavijo.

Najpogosteje se na zelju pojavlja tobakov resar (Thrips tabaci), medtem ko cvetlični resar (Frankliniella occidentalis) povzroča škodo predvsem v zaprtih prostorih.

Poškodbe na stročnicah

Resarji se pogosto hranijo na listih stročnic na katerih so poškodbe vidne v obliki srebrnkastih list. Mlajši listi so lahko v primeru močnejšega napada deformirani. V času cvetenja lahko resarji povzročajo poškodbe na cvetovih, zaradi česar je motena oplodnja, kar se kasneje odraža v poškodbah in deformacijah strokov. Kasneje se resarji prehranjujejo tudi na strokih, kjer so poškodbe vidne v obliki manjših srebrnkastih lis.

Cvetlični resar – Frankliinella occidentalis Pergande

Cvetlični resar je pomembnejši rastlinjaški škodljivec okrasnih rastlin in nekaterih vrtnin. Škodo povzroča tudi na sadnih vrstah kot so jablane, jagodičje in koščičarji. Odrasel osebek je je svetle do temno rjave barve ter dolg približno 1,5 mm. Samci so manjši in svetlejši od samic. Samica odlaga okrogla jajčeca ledvičaste oblike v zareze, ki jih naredi na površini listov, plodov ali stebel. Nimfe (ličinke) so manjše od odraslih osebkov, brez kril in svetlejše barve. Nimfa se preobrazi v pronimfo, preneha prehranjevati in preseli v tla, kjer se zabubi, po enem do treh dneh se iz bube izleže odrasel osebek. Hitrost razvoja in s tem število rodov na leto je močno vezano na temperaturo, en cikel traja približno 15–44 dni. V rastlinjaku ima cvetlični resar 11–15 generacij letno, posamezna samica pa odloži 20–40 jajčec. Pri temperaturah nižjih od 9,5 °C ali višjih od 34 °C se preneha razmnoževati ali umre. Na prostem so škodljivi le v toplejših področjih.

Tobakov resar – Thrips tabaci Linderman

Tobakov resar meri 1–1,2 mm. Največ škode povzroča na vrtninah kot so čebula, zelje, por in fižol, pojavlja pa se tudi na sadnem drevju ter jagodičju. Samice zalegajo jajčeca na površino rastlin ali v zareze. Tobakov resar se razmnožuje pretežno partenogenetsko in je zato večina osebkov ženskega spola, kar še povečuje njihov razmnoževalni potencial. Celoten cikel ene generacije traja od tri do štiri tedne, tako ima lahko tobačni resar na prostem od pet do osem generacij letno.

Preventivni ukrepi

Sadimo zdrav sadilni material in pred sajenjem preverimo napadenost z resarji, saj obstaja možnost prenosa. Njihovo prisotnost lahko ugotavljamo s pomočjo modrih lepljivih plošč. Skrbimo za zmerno gnojenje z dušikom, v več odmerkih. Rastline, ki so močno gnojene z dušikom, so bolj sočne in jih imajo žuželke raje. Razmnoževanje resarjev ovira namakanje rastlin z oroševanjem z vrha.

Prekrivanje rastlin z dovolj gostimi protiinsektnimi mrežami je preventivni ukrep, ki pride v poštev predvsem na manjših površinah. Ukrep je uporaben zlasti pri pridelavi na ekološki način, kjer raba insekticidov ni dovoljena.

Pri zmanjševanju populacije škodljivih resarjev imajo določeno vlogo tudi različni naravni sovražniki, kot so npr. polonice, plenilske stenice, plenilski resarji, razni hrošči, tenčičarice, plenilske pršice, parazitoidi in pajki. Skrb za naravne sovražnike je zato pomemben dejavnik pri zmanjševanju številčnosti populacije tega škodljivca. Pridelovalci lahko skrbijo za ohranjanje naravnih sovražnikov tako, da ohranjajo habitate, kjer se ti lahko namnožijo (naravna vegetacija ob robovih njiv), a morajo biti pozorni na razrast plevelov in jih primerno zatirati v okolici posevka oz. nasada.

Kemično zatiranje

V ugodnih letih za razvoj in širjenje resarjev (suho, vroče vreme) se pri intenzivni pridelavi rabi insekticidov težko izognemo, a se moramo zavedati, da z uporabo insekticidov škod ne preprečimo, jih le zmanjšamo oz. omejimo. Posebej nevarni so zgodnji napadi, ker znatno zmanjšajo količino in kakovost pridelka. Insekticide je potrebno uporabiti dovolj zgodaj, da preprečimo prerazmnožitev škodljivcev. Njihov pojav v posevkih lahko spremljamo s pomočjo modrih lepljivih plošč. Priporočljiva je raba insekticidov v od dveh do treh terminih (menjamo aktivne snovi), ki si sledijo v razmikih od pet do sedem dni, s čimer prekinemo razvojni krog žuželke. Insekticidi namreč delujejo samo na žuželke v stadiju odraslih osebkov in ličink prve ter druge stopnje, na jajčeca, pronimfe in nimfe pa ne delujejo, ker se žuželke v teh razvojnih stadijih ne hranijo in jih z insekticidi ne dosežemo. Za dobro učinkovitost insekticidov mora biti nanos škropiva dober, da doseže tudi skrite dele rastlin (raba močil).