Rhodococcus fascians

Listni rak je bakterijska bolezen, ki jo prepoznamo po tvorbi rakastih struktur na listih, ki so sprva podobne metličavosti, kasneje pa gmoti nenormalno razvitih listov. Povzročiteljica je bakterija Rhodococcus fascians, ki spada med aktinobakterije. Bolezen je pogosto spregledana, saj takšna znamenja pripisujemo drugim dejavnikom (stres, hormoni, herbicidi, patogeni mikroorganizmi). Bolezen se pojavlja na gostiteljskih rastlinah iz več kot 87 rodov in 40 družin, najpogosteje na okrasnih rastlinah, zlasti zelnatih in na nekaterih lesnatih trajnicah. Od kmetijskih rastlin so najpomembnejši gostitelji grah, maline in robide.

Bolezen je prisotna v S Ameriki, Bližnjem vzhodu, Aziji, Avstraliji in Novi Zelandiji. Prisotna je tudi v številnih državah po Evropi. Obvladovanje te izmuzljive bolezni temelji na preventivi. Bakterija Rhodococcus fascians je uvrščena na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO) na razmnoževalnem materialu sadnih rastlin in na sadnih rastlinah (Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca).

Bolezen prepoznamo po fasciaciji listov, t.j. snopičavosti. Gre za nenormalno rast rastline, kjer namesto valjastega tkiva stebla nastane sploščeno, traku podobno zvito tkivo. Bakterija povzroči tvorbo številnih brstov, ki odženejo v snopu v krajše poganjke in so skupaj videti kot metlice okoli stebla. Kasneje se lahko združijo in gruča dobi videz rakave gmote na listih. Bolezen se pogosteje pojavlja na brstih tik nad koreninskih vratom. Deformirano rast pogosto pripišemo drugim dejavnikom, kot je okoljski stres, uporaba herbicidov, spremenjeno hormonsko stanje, ali prisotnosti fitoplazem in agrobakterij (rak koreninskega vratu).

Bakterija R. fascians je talna bakterija. Na okuženem odmrlem rastlinskem materialu, ki ga zadelamo v tla preživi tudi od tri do osem mesecev. Običajno pa živi na površini listov kot epifit, dokler ne vstopi v notranjost, kjer povzroči bolezen. V tem času se bakterija širi med rastlinami z vodo (namakanjem) in preko orodja. Kdaj se epifitsko in nepatogeno stanje bakterije spremeni v patogeno, ne moremo napovedati, traja lahko tudi več mesecev. Bakterija se v rastlini ne prenaša sistemsko. Običajno se zadržuje ob mestu pojava rakave tvorbe. Ugodni pogoji za razvoj bolezni so temperature med 25 in 28 °C ter visoka zračna vlaga. Višje temperature in suho ozračje zavirajo razvoj bolezni.

Bolezen se na daljše razdalje prenaša s sadilnim materialom (sadike, cepiči). Redkeje se prenaša s semeni, čeprav so pri nekaterih vrstah gostiteljev okrasnih rastlin potrdili tudi prisotnost na semenu (kapucinke, petunije). Ker je bakterija R. fascians izredno trdoživa, lahko preživi v tkivni kulturi. Zato nakup in vitro vzgojenih rastlin ni zagotovilo za odsotnost te bakterije.

Na mestu pridelave se bolezen širi z vodo, predvsem z namakalnim sistemom. Ob prisotnosti bolezni moramo pozornost nameniti tudi razkuževanju nožev na kosilnicah in mulčerjih, saj se bakterije uspešno ohranjajo tudi na orodju.

Trenutno ni dokazov, da se bolezen prenaša z žuželčjimi vektorji.

Obvladovanje bolezni listnega raka je težavno. Patogen je lahko prisoten na rastlinskem materialu dlje časa pred izbruhom. Pa tudi če se bolezen pojavi, ne moremo napovedati njenega obsega. Celotno varstvo zato temelji na preventivnih ukrepih.

Preventivni ukrepi

• Nakup zdravega, neokuženega semena ali sadik;
• Redno pregledovanje rastlin na pojav rakavih tvorb.
• Tretiranje semen z vročo vodo (preizkušeno samo na določenih sortah okrasnih rastlin).
• Širok kolobar.

Nekemično zatiranje

• Redno odstranjevanje obolelih rastlin.
• Razkuževanje orodij in mehanizacije.

Kemično zatiranje

Vsa sredstva na osnovi bakra upočasnjujejo razvoj bakterij. Okužena tla lahko steriliziramo (delno učinkovito) ali zakisamo tla na pH 5.