Ribezova brstna pršica

Cecidophyopsis ribis (Westwood)

Aleks Bordon, oktober 2021

Uvod

Cecidophyopsis ribis je sesajoča vrsta iz razreda pajkovcev (Arachnida) in podrazreda pršic (Acari). Njena glavna gostiteljska rastlina je črni ribez. Prisotna je v veliki večini evropskih držav, vendar pa v Sloveniji njenega obstoja ni še ni nihče potrdil. Pršica je prenašalec virusa atavizma črnega grozdičja (BRV), ki povzroča sterilnost grmov črnega ribeza in je pomemben dejavnik, ki skrajšuje življenjsko dobo nasadov črnega ribeza.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« (https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/).

Poškodbe

Pršice se hranijo z sesanjem rastlinskih sokov v notranjosti lateralnih brstov ribeza. Napadeni brsti se ne razvijejo normalno in nabreknejo. Ob močnejšem napadu pride do trajne deformacije brstov, ki nato dokončno odmrejo.

Opis in bionomija

Pršice, večinoma kot odrasle samice v diapavzi, običajno prezimijo v šiškah znotraj brstov, v katerih se jih nahaja tudi več tisoč. Spomladi se na gostiteljskih rastlinah začnejo pojavljati v času napenjanja brstov, ko vsota zunanjih temperatur preseže prag 126°C. Takrat se pršice premeščajo iz brstov v katerih so prezimile, v okoliške razvijajoče se brste in se v njih hranijo. Odrasla populacija je večinoma ženskega spola. Samice se lahko razmnožujejo partenogenetsko (nespolno) in lahko odložijo do 50 jajčec. Jajčeca pršic so prisotna vse leto. Odlaganje jajčec se začne po koncu prezimovanja, najprej na mladih brstih, kasneje pa pršice jajčeca odlagajo na poganjkih, mladih listih in cvetovih. Največje migracije pršic so običajno konec marca, populacija pa doseže vrhunec v maju in juniju. V tem času se pršice prehranjujejo na predvsem na mlajših lističih, ki so najmehkejši.

Varstvo

Preventivni ukrepi

Med pomembne preventivne ukrepe spada izbira ustreznih sort črnega ribeza, saj so določene sorte zaradi fizioloških in morfoloških značilnosti manj občutljive na poškodbe zaradi brstne pršice šiškarice. Redno zalivanje, gnojenje in rez rastlin vzdržuje njihovo zdravstveno stanje in posledično pripomore k zmanjšanju napada škodljivcev. Sajenje materiala, ki ne nosi bolezni in/ali škodljivcev je ključnega pomena.

Kemično varstvo

V Sloveniji zaradi odsotnosti pršice nimamo registriranega nobenega fitofarmacevtskega sredstva. Poleg ostalih insekticidov so za zatiranje pršic v uporabi pripravki podlagi žvepla ter rastlinskih in mineralnih olj. Pršice najbolj učinkovito zatiramo spomladi v času migracije ličink iz brstov.

Viri

Cross, J.V., Ridout, M.S.. 2015. Emergence of blackcurrant gall mite (Cecidophyopsis ribis) from galls in spring. The Journal of Horticultural Science and Biotechnology, 76:3, 311-319, DOI: 10.1080/14620316.2001.11511369

Cecidophyopsis ribis (black currant gall mite)

https://www.cabi.org/isc/datasheet/21861#to

Nastič P. 2013. Grinja ribizlinog pupoljka – Cecidophyopsis Ribis

https://agronomija.rs/2013/grinja-ribizlinog-pupoljka-cecidophyopsis-ribis/

Messer G. 2021. The measures for cecidophyopsis ribis on currants

https://www.thumbgarden.com/cecidophyopsis-ribis/#PREVENTION_OF_TRANSMISSION_OF_CECIDOPHYOPSIS_RIBIS

Ellis W. N. 2020. Cecidophyopsis ribis on ribes

https://bladmineerders.nl/parasites/animalia/arthropoda/acari/actinotrichida/prostigmata/eleutherengona/eriophyoidea/eriophyidae/cecidophyinae/cecidophyini/cecidophyopsis/cecidophyopsis-ribis/