Cecidophyopsis ribis (Westwood)
Ribezova brstna pršica
Aleks Bordon, oktober 2021
Uvod
Cecidophyopsis ribis je sesajoča vrsta iz razreda pajkovcev (Arachnida) in podrazreda pršic (Acari). Njena glavna gostiteljska rastlina je črni ribez. Prisotna je v veliki večini evropskih držav, vendar pa v Sloveniji njenega obstoja ni še ni nihče potrdil. Pršica je prenašalec virusa atavizma črnega grozdičja (BRV), ki povzroča sterilnost grmov črnega ribeza in je pomemben dejavnik, ki skrajšuje življenjsko dobo nasadov črnega ribeza.
Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« (https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/).

Poškodbe
Pršice se hranijo z sesanjem rastlinskih sokov v notranjosti lateralnih brstov ribeza. Napadeni brsti se ne razvijejo normalno in nabreknejo. Ob močnejšem napadu pride do trajne deformacije brstov, ki nato dokončno odmrejo.
Opis in bionomija
Pršice, večinoma kot odrasle samice v diapavzi, običajno prezimijo v šiškah znotraj brstov, v katerih se jih nahaja tudi več tisoč. Spomladi se na gostiteljskih rastlinah začnejo pojavljati v času napenjanja brstov, ko vsota zunanjih temperatur preseže prag 126°C. Takrat se pršice premeščajo iz brstov v katerih so prezimile, v okoliške razvijajoče se brste in se v njih hranijo. Odrasla populacija je večinoma ženskega spola. Samice se lahko razmnožujejo partenogenetsko (nespolno) in lahko odložijo do 50 jajčec. Jajčeca pršic so prisotna vse leto. Odlaganje jajčec se začne po koncu prezimovanja, najprej na mladih brstih, kasneje pa pršice jajčeca odlagajo na poganjkih, mladih listih in cvetovih. Največje migracije pršic so običajno konec marca, populacija pa doseže vrhunec v maju in juniju. V tem času se pršice prehranjujejo na predvsem na mlajših lističih, ki so najmehkejši.
Varstvo
Preventivni ukrepi
Med pomembne preventivne ukrepe spada izbira ustreznih sort črnega ribeza, saj so določene sorte zaradi fizioloških in morfoloških značilnosti manj občutljive na poškodbe zaradi brstne pršice šiškarice. Redno zalivanje, gnojenje in rez rastlin vzdržuje njihovo zdravstveno stanje in posledično pripomore k zmanjšanju napada škodljivcev. Sajenje materiala, ki ne nosi bolezni in/ali škodljivcev je ključnega pomena.
Kemično varstvo
V Sloveniji zaradi odsotnosti pršice nimamo registriranega nobenega fitofarmacevtskega sredstva. Poleg ostalih insekticidov so za zatiranje pršic v uporabi pripravki podlagi žvepla ter rastlinskih in mineralnih olj. Pršice najbolj učinkovito zatiramo spomladi v času migracije ličink iz brstov.
Viri
Cross, J.V., Ridout, M.S.. 2015. Emergence of blackcurrant gall mite (Cecidophyopsis ribis) from galls in spring. The Journal of Horticultural Science and Biotechnology, 76:3, 311-319, DOI: 10.1080/14620316.2001.11511369
Cecidophyopsis ribis (black currant gall mite)
https://www.cabi.org/isc/datasheet/21861#to
Nastič P. 2013. Grinja ribizlinog pupoljka – Cecidophyopsis Ribis
https://agronomija.rs/2013/grinja-ribizlinog-pupoljka-cecidophyopsis-ribis/
Messer G. 2021. The measures for cecidophyopsis ribis on currants
https://www.thumbgarden.com/cecidophyopsis-ribis/#PREVENTION_OF_TRANSMISSION_OF_CECIDOPHYOPSIS_RIBIS
Ellis W. N. 2020. Cecidophyopsis ribis on ribes
https://bladmineerders.nl/parasites/animalia/arthropoda/acari/actinotrichida/prostigmata/eleutherengona/eriophyoidea/eriophyidae/cecidophyinae/cecidophyini/cecidophyopsis/cecidophyopsis-ribis/