Ribezova hržica

Ribezova hržica je drobna mušica (Diptera, Cecidomyiidae), ki napada grme črnega ribeza. Vrsta je splošno razširjena v Evropi in delu Azije, črni ribez pa je njen edini gostitelj. Škodo povzroča v proizvodnih nasadih, še zlasti pa v drevesnicah pri pridelavi sadilnega materiala, saj največ škode povzroči na mladih rastlinah.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani storitev UVHVVR: “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/)

Ličinke ribezove hržice se prehranjujejo na mladih lističih na konicah zelenih poganjkov. V primeru napada se na posameznem listu v povprečju prehranjuje 10 do 35 ličink. Poškodovani listi se zvijajo v obliki šišk, ki se sčasoma rdečkasto obarvajo in postanejo nekrotične. Škoda je večja predvsem na enoletnih poganjkih, ki so deformirani in zaostanejo v rasti. Znamenja napada se najprej kažejo na spodnjem delu grmov, na poganjkih, ki so bližje tlom. Ob močnem napadu škodljivca je fotosintetska aktivnost listov zelo zmanjšana, zato je rast grmov oslabljena. Na starejših in že formiranih grmih je škoda običajno neznatna, bolj problematičen je napad hržice na sadikah. Poškodbe na listih so podobne bolezenskim znamenjem okužbe z virusom atavizma črnega grozdičja (BRV), zato so lahko okužbe na sadilnem materialu dostikrat spregledane, misleč, da gre za napad ribezove hržice.

Odrasle mušice so relativno majhne in kratkožive. Telo je dolgo 1-2 mm in temno rjave oranžne barve. Iz bub izletajo spomladi in po kratkem obdobju parjenja samice odlagajo jajčeca med razpirajoče se mlade lističe in konice zelenih poganjkov. Obdobje odlaganja jajčec približno sovpada z obdobjem cvetenja ribeza, odvisno od sorte. Po nekaj dneh se iz jajčec izležejo belkaste ličinke, ki se hranijo z listi, s čimer povzročajo poškodbe in onemogočajo njihovo normalno rast. Razvoj ličink poteka preko treh larvalnih stadijev. Dorasle ličinke so oranžne barve in dolge do 2,5 mm. Ob koncu razvoja se spustijo na tla kjer se zabubijo. Zimo preživijo ličinke v tleh, ki se obdajo s kokonom in se zabubijo šele spomladi naslednje leto. Ribezova hržica letno razvije tri do štiri rodove, odvisno od vremenskih razmer in prirasta oziroma razpoložljivosti mlajših lističev na katerih poteka razvoj ličink.

Škoda zaradi ribezove hržice je v nasadih črnega ribeza večinoma nepomembna, saj neposredno ne vpliva na količino in kakovost pridelka. Poškodbe so bolj izrazite predvsem na sortah, ki počasneje in dalj časa odganjajo, določene sorte pa izkazujejo tudi določen antiksenotski vpliv na preživetje in razvoj ličink.

Biotično zatiranje

Najpomembnejši naravni sovražnik ribezove hržice je parazitoidna osica Platygaster demades, ki parazitira njena jajčeca. Plenilske stenice iz družine Anthocoridae (Heteroptera) so pomembni naravni sovražniki škodljivih vrst hržic. Na ribezu jih lahko opazimo na konicah poganjkov kjer se hranijo z jajčeci ribezove hržice, napadajo tudi njihove ličinke znotraj listnih šišk. Naravni sovražniki imajo v naravi pomembno vlogo pri zmanjševanju populacije ribezove hržice, pri čemer pa je njihov vpliv omejen in v primeru prerazmnožitev škodljivca premalo učinkoviti.

Kemično varstvo

Uporaba insketicidov temelji na spremljanju populacije škodljivca v nasadu, ki ga je potrebno spremljati pri pridelavi sadilnega materiala. Nalet odraslih mušic lahko spremljamo s pomočjo feromonskih vab ali na podlagi vizualnih pregledov poganjkov ob odganjanju na prisotnost ličink ali poškodb. Pragovi škodljivosti niso natančneje definirani, po priporočilih iz tuje literature pa naj bi bila uporaba insekticidov upravičena, če je poškodbe najdemo na več kot 10 % poganjkov oz. če ulov na feromonske vabe presega 10 mušic tedensko. Za njihovo zatiranje so običajno v uporabi sintetični piretroidi in nekateri sistemični insekticidi npr. na osnovi spirotetramata. Pri nas ti insekticidi za zatiranje ribezove hržice niso registrirani.

Cross V. J., Harris A. L., Farman D. I., Hall D. R. 2016. Assessment of the effects of crop injury by blackcurrant leaf midge, Dasineura tetensi (Rübsaamen) (Cecidomyiidae) on yield and growth in commercial blackcurrant plantations. Crop Protection, 82: 51-59

Hellqvist S. 2001. Phenology of the Blackcurrant Leaf Midge (Dasineura tetensi) in Northern Sweden. Acta Agriculturae Scandinavica, 51: 84-90

Mitchell C., Brennan R.M., Cross, J.V, Johnson S.N. 2011 Arthropod pests of currant and gooseberry crops in the U.K.: their biology, management and future prospects. Agricultural and Forest Entomology, 13: 221-237

Piotrowski W, Łabanowska BH, Kozak M. 2021. Assessment of Infestation of Selected Blackcurrant (Ribes nigrum L.) Genotypes by the Blackcurrant Leaf Midge (Dasineura tetensi Rübs.) in Poland. Insects, 12(6): 492